Zgodovina mesta Bath sega daleč pred začetek našega štetja, ko so si ob svetem izviru svojo naselbino uredili Kelti. Foto:
Zgodovina mesta Bath sega daleč pred začetek našega štetja, ko so si ob svetem izviru svojo naselbino uredili Kelti. Foto:
Topliški kompleks v Bathu
Toplice so v Bathu zgradili že stari Rimljani. Preuredili so jih v 18. stoletju, in sicer v gregorijanskem slogu.
John Wood mlajši: Royal Crescent
Pečat arhitekturni podobi Batha dajeta dva ovalna kompleksa stanovanjskih stavb: Circus Johna Wooda starejšega in Royal Crescent Johna Wooda mlajšega.

To je prepoznal tudi Unescov odbor za svetovno dediščino, ki je zdraviliško mesto v Sommersetu na jugozahodu Anglije leta 1987 uvrstil na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Zametke današnjega Batha so postavili že stari Kelti, ki so glavni izvir z minerali bogate vode častili kot svetišče boginji Sulis. Med invazijo Britanskega otoka so vrednost zemljišča z bogatimi izviri zdravilne vode prepoznali tudi Rimljani. Zavzeli so keltsko naselbino in jo uredili v mesto s številnimi toplicami.

Večkrat prenovljene toplice
Ravno topliški kompleksi so ena od največjih znamenitosti Batha in zgleden izkaz možnosti povezovanja stare in nove arhitekture. Toplice, kot jih vidimo danes, so namreč z dodatnimi stavbnimi elementi v 18. stoletju nadgrajeni izvirni objekti. Ko se seznanjamo z zgodovino baških toplic, tudi že naletimo na ime John Wood. Pravzaprav na dva Johna Wooda. Oče (1704-1754) in sin (1728-1782) sta bila arhitekta, ki sta v 18. stoletju bistveno definirala podobo mesta Bath.

Stare kopališke komplekse, ki so jih v Bathu uporabljali celo v srednjem veku, ki ga smemo imenovati tudi obdobje odpora do vode in higiene nasploh – ni bilko malo ljudi, ki so se pošteno umili le ob veliki noči in božiču -, sta Wooda preuredila v sodobne objekte. Pri tem pa jima je uspelo doseči izjemno sintezo prvotnega antičnega stavbarstva in na osnovah arhitekturne teorije Andrea Palladia zasnovane georgianske arhitekture. Temu zgledu so sledile tudi nadaljnje dozidave v obdobju vladavine kraljice Viktorije.

Dva ovala očeta in sina Johna Wooda
Drugi prepoznavni dosežek Johna Wooda starejšega je znameniti Circus, ki ga številni imenujejo celo najlepši primer georgijanske arhitekture oziroma arhitekturnega sloga iz časa vladavine štirih britanskih kraljev z imenom Jurij (1720-1840). Ovalni kompleks stanovanjskih hiš je bil predviden kot le eden od elementov nove urbanistične ureditve Batha, ki bi tako postal vzorčen primer paladianske urbanistične in arhitekturne ureditve mesta. Navdih za Circus - ime izvira iz latinskega izraza za oval ali krog - je John Wood starejši poiskal v rimskem Koloseju.

Circus pa ni edini znameniti oval mesta Bath. Sledeč vzoru svojega očeta je podoben kompleks zasnoval tudi John Wood mlajši. Poimenovan Royal Crescent (Kraljevi polmesec) Circusu sledi tudi slogovno, saj prav tako velja za zgled georgijanskega stavbarstva. Med drugo svetovno vojno sta bila med bombnimi napadi močno počkodovana oba kompleksa. Po vojni pa so ju obnovili.

Polona Balantič