Agrigento oziroma Akragas, kot so Grki poimenovali svojo novo kolonijo, je postalo eno vodilnih mest sredozemskega sveta, o njegovem veličastju pa priča tudi podatek, da je tam stalo deset templjev. Do danes so se ohranili ostanki devetih templjev, ki jih z zapisom na svoj seznam svetovne kulturne dediščine ščiti tudi Unesco.

Arheološko območje tega sicilijanskega mesta danes spremlja ime Dolina templjev (Valle dei templi), dviguje pa se nad modernim delom mesta, ki sicer leži na južni strani Sicilije. Zgodovina naselja sega v leto 580 pred našim štetjem, ko so ga poselili prebivalci grškega mesta Gele, med 6. in 5. stoletjem pa so postavili deseterico templjev, v katerih so nekoč častili svoje bogove. Kako je prišlo do uničenja templjev, so skozi zgodovino razlagale različne teorije. Ena izmed teh je bila, da je templje porušil močnan potres, novejše domneve pa pravijo, da je vzrok treba iskati v proti poganom usmerjenih uničevalnih akcijah starih kristjanov. Kar koli je že bil razlog za uničenje, je v tem skoraj v celoti prizaneseno le Templju enotnosti, ki je bil leta 579 spremenjen v cerkev.

V Dolini templjev danes med drugim stojijo Heraklov tempelj (Tempiso dei Ercole), Junonin tempelj (Tempi di Giunnone), Jupitrov tempelj (Tempio di Giove), Tempelj enotnosti (Tempio della Concordia) ter Castorejv in Poluksov tempelj (Tempio dei Dioscuri).

Največjim mitološkim junakom
Za najstarejšega velja prav Heraklov tempelj, ki ga datiramo v leto 520 pred našim štetjem, vendar od nekdanjega veličastva te antične arhitekture danes stoji le osem stebrov, preostali pa ležijo nekje med ruševinami. Najbolj masivna in reprezentativna arhitektura je Tempelj enotnosti, ki je bil zgrajen med letoma 450 in 440 pred našim štetjem. Gre za najbolje ohranjeni dorski tempelj na vsej Siciliji, njegov peristil pa sestavlja 34 stebrov. Še danes ni znano, kateremu božanstvu je bil tempelj namenjen, ime pa je dobil po nekem rimskem napisu, ki so ga arheologi našli v njegovi bližini. Od Juninega templja, ki je bil zgrajen leta 470 pred našim štetjem, sta se ohranila del kolonade in arhitrav, poleg tega pa še antični oltar in bližnje ležeča cisterna.

Na ramenih mogočnih figur
Če bi antični graditelji uspeli dokončati Jupitrov tempelj, bi se ta ponašal z merami 113 metrov v dolžino in 56 metrov v širino ter bil tako eden največjih templjev starega veka, vendar pa je načrtovano veličino v skromnih ostankih komaj zaslutiti. Njegovi stebri so merili kar 20 metrov v višino, med njimi pa so stale kolosalne skulpture moških figur. Njihovo podobo je še vedno mogoče opazovati na rekonstrukciji enega izmed kipov, ki je visok 7,5 metra. Tempelj Dioskurov oziroma Tempelj Kastorja in Poloksa je bil posvečen Perzefoni. Oltarja, na kateri so prinašali darove zaščitnici Sicilije, pa sta se ohranila vse do danes.

M. K.