Ali bomo v naglici, ki nas vedno preganja, sploh opazili okrasitev, ki bo Ljubljano zavila v praznični sijaj? Morda le, če nas kdo opozori na lučke in girlande nad ulicami ter nas opomni, da Ljubljana tudi letos v nebo pošilja malo več svetlobnih žarkov kot prejšnja leta. Razlog? Nekaj novosti v okrasitvi, ki nam jih je predstavila scenografinja in kostumografinja Karin Košak, glavna avtorica projekta novoletne osvetlitve in okrasitve Ljubljane.

Vsako leto več sijaja
Po načrtu Karin Košak je Ljubljana prvič zasijala leta 1999; a delo Košakove se z izdelavo celovitega načrta novoletne osvetlitve in okrasitve ni končalo, saj za vsako leto pripravi nekaj novosti oziroma poskuša vedno bolj celovito izvesti celovit načrt, katerega uresničitev v celoti preprečuje večno pomanjkanje finančnih sredstev. Med novostmi letošnjega decembra je Karin Košak poudarila več osvetlitev z modro barvo. Z modro barvo, ki v kombinaciji z oranžno-rumeno ustvari svečan in eleganten videz, so osvetljeni najlepši in najpomembnejši primeri ljubljanske arhitekture; letos se bodo v modri prvič zasvetili NUK, Zoisova palača, Mestni muzej, trnovska cerkev, stavba glasbene akademije in verjetno - Karin Košak ob pogovoru tega še ni vedela zagotovo - tudi sloviti Nebotičnik.

Karin Košak je letošnjo okrasitev prilagodila tudi verjetno največjemu decembrskemu dogodku v slovenski prestolnici - ministrskemu zasedanju Ovseja v Ljubljani. Prvič bo tako okrašena poteza od Grand Hotela Union do Gospodarskega razstavišča, kjer bo potekalo zasedanje. Za Miklošičevo cesto je Košakova predvidela štiri svetlobne zavese, ob Slovenski in Miklošičevi cesti pa bodo na liniji od Aškerčeve do Gospodarskega razstavišča okrašena drevesa.

Širitev okrasitve v četrtne skupnosti
Ena izmed morda prelomnih potez v korpusu idej Karin Košak je predvidena razširitev okrasitve iz mestnega središča v četrtne skupnosti. Že za prehod leta 2005 v leto 2006 je bila tako predvidena krasitev središč javnega življenja v vsaki od 17 ljubljanskih četrtnih skupnosti, projekt pa letos še ne bo v celoti realiziran. Četrtne skupnosti bodo okrašene le minimalno (okrasitev dreves z lučkami), ambiciozen projekt okrasitve cest z zastavami, na katere bi novoletne motive naslikali otroci, ter postavitev družabnih točk s hrano, pijačo in praznično glasbo pa bo moral še nekoliko počakati.

Največje ljubljansko božično drevo
Med potezami okrasitve Ljubljane je Karin Košak, ki je bila do zdaj odgovorna tudi za okrasitev Pirana, Portoroža in Lucije, letos pa bo prvič delno izveden tudi njen načrt božično-novoletne okrasitve Kopra, je v sklopu "ljubljanskega božično-novoletnega oblačila" kot edinstveno poudarila predvsem unikatno okrasitev grajskega griča. Žarki reflektorjev na pobočju ustvarijo sanjsko pokrajino in vtis, da je ves grajski grič eno samo božično drevo, zaradi dokaj nizke cene reflektorjev pa osvetlitev griča prinaša skoraj najboljše razmerje med ceno in učinkom objekta v okviru celotnega načrta okrasitve slovenske prestolnice.

Osvetlitev Ljubljanskega gradu je morda najbolj ambiciozna prvina okrasitve Ljubljane. Novoletna osvetlitev gradu je variacija stalne osvetlitve najbolj prepoznavne točke silhuete ljubljanskega mestnega jedra. Barve osvetlitve gradu - ta je računalniško vodena - so prilagojene trenutnemu slavnostnemu trenutku. V božično-novoletnem obdobju osvetlitev zaznamujeta elegantna modra in zlatorumena barva, ob državnih praznikih zasije kombinacija modre, bele in rdeče, za pustno obdobje so predvidene bolj živahne barve.

Že tradicionalnih 35 milijonov
V prihodnosti želi Karin Košak zasnovo osvetlitve gradu prenesti na Mestni trg, kjer naj bi s podobno računalniško vodeno osvetlitvijo poudarili magistrat. Za popoln učinek fantazije bi Košakova dodala še glasbo; barvni žarki okoli gradu in mestne hiše naj bi tako nekoč usklajeno zaplesali v ritmu glasbe. A uresničitve tega načrta Karin Košak ne more napovedati, saj je zaradi visokih stroškov že boj za manjše spremembe v okrasitvi vsako leto težek. Kljub novostim v okrasitvi pa Mestna občina Ljubljana letos za praznično "ozaljšanje" prestolnice ne bo namenila več sredstev kot prejšnja leta. Tudi letos bodo stroški standardne okrasitve 35 milijonov slovenskih tolarjev. Nekaj krivde za počasnejši napredek v nadgrajevanju projekta okrasitve Ljubljane gre tudi Ljubljančanom in obiskovalcem mesta, ki vsako leto ali po nesreči ali namenoma uničijo del okrasja.

Dva metra nad tlemi
Kot nam je sporočil Stane Vidmar, vodja Službe za vzdrževanje na Oddelku za gospodarske javne službe in promet Mestne uprave MOL-a, morajo del proračuna za okrasitev vsako leto nameniti za zamenjavo 10 do 15 odstotkov uničenih ali poškodovanih lučk. Da bi se izognili preveliki škodi, smreke namenoma niso okrašene do tal; prve lučke namestijo šele dva metra nad tlemi. Razbijanje lučk pa ni edina zabava vandalov. Po besedah Staneta Vidmarja so nepridipravi lani poskušali posekati celo smreko na lokaciji Pod Trančo, njihove žrtve pa so pogosto tudi girlande.

Ko smo že omenili glasbo, ne smemo pozabiti, da so tudi klasične melodije postale stalna spremljava prazničnega razpoloženja v starem mestnem jedru. Glasbo, ki nas pospremi na sprehodu skozi staro Ljubljano, vsako leto izbere Primož Lorenc.

Nič podaljševanja prazničnega obdobja
Zadnja leta se je tudi v Sloveniji začetek božično-novoletnega obdobja "premaknil" na sredino novembra, ko začno trgovci iz skladišč na plan prinašati prve okraske in ko se iz izložb že začno svetlikati zlati odtenki. Tudi v "taboru" za okrasitev Ljubljane so razpravljali o začetku okraševanja Ljubljane, a so se odločili, da lučk tudi v prihodnje ne bodo prižgali pred nastopom decembra. Zaradi prezgodnje okrasitve tudi po prepričanju Karin Košak čar božično-novoletnega obdobja zvodeni in praznično ozračje se komercializira.

Tudi letos je prižig lučk v ljubljanskem središču 3. decembra pospremila prireditev Ljudje, prižgimo luč. Ob koncu prireditve, ki je posvečena dvema slovenskima kulturnima velikanoma - Francetu Prešernu, ki 3. decembra praznuje rojstni dan, in Franu Milčinskemu - Ježku, avtorju pesmi z naslovom Ljudje, prižgimo luč -, so hkrati zasijale vse lučke praznične osvetlitve Ljubljane. Kot nam je sporočil Stane Vidmar, bodo lučke predvidoma ugasnile 8. januarja.

Arhitektura kot osnova
Pri načrtovanju okrasitve mesta Karin Košak vedno izhaja iz mestne situacije. Tako praznična kot stalna osvetlitev - Karin Košak je tudi ena izmed avtoric načrta stalne osvetlitve središča Ljubljane - naj tako predvsem poudarita lepoto in značaj kraja. Stavbe so kot kulise, ki jim s svetlobo oblikuješ značaj. V Ljubljani in Slovenskem primorju, ki ju zaznamuje čudovita arhitektura, lahko tako že z dokaj skromnimi posegi mestu vdihnemo čarobnost. Načrtovalec okrasitve mesta pa mora po besedah Košakove imeti tudi osnovno poznavanje urbanizma. Odkriti mora tokove gibanja pešcev, najti točke njihovega zadrževanja in njihovo pot usmeriti s svetlobo.

Karin Košak je osem let preživela v tujini, na Dunaju, kjer je med delom za avstrijske in švicarske gledališke in operne hiše pa tudi med potovanji v druge države spoznala okrasitev tujih mest. Čeprav včasih kar ostrmimo nad bogato okrasitvijo Elizejskih poljan v Parizu ali Rockefellerjevega centra v New Yorku, pa Košakova zagotavlja, da je Ljubljana v božičnem času med lepše okrašenimi mesti. Tudi zato, ker imajo svetlobne instalacije v Sloveniji že dolgo tradicijo.