Za začetek je potrebno pojasnilo. Visoke lesene stavbe niso povsem lesene. Za temeljenje in tudi za utrjevanje sten se uporabljata tudi beton in železo. Tako omenjena stavba Ascent v Milwaukeeju v zvezni državi Wisconsin obsega šest nadstropij, utrjenih z betonom, iz tega utrjenega podstavka pa se vzpenja 19-nadstropni leseni stolpič.

O tem, ali je v lesu smiselno graditi v višino, smo povprašali Hermanna Kaufmanna iz avstrijskega arhitekturnega biroja HK Architekten, ki se v zadnjih letih veliko posveča prav gradnji v lesu. Eden zanimivejših projektov je denimo lesena parkirna hiša.

"V osnovi je to primeren material. Iz ekološkega vidika so visoke lesene stavbe vprašljive, saj potrebujemo zelo veliko materiala za zagotovitev stabilnosti," nam je povedal Kaufmann, "poleg tega so v primeru gradenj iz lesa izjemno zahtevni predpisi glede požarne varnosti. Zame ima lesena visokogradnja smisel, če potrjuje učinkovitost lesa kot gradbenega materiala, če spodbuja raziskave, da na les gledamo drugače. Tu govorim o formuli ena uporabe lesa. Formula ena je veliko naredila za razvoj avtomobilov in v primeru visokih lesenih gradenj je podobno."

Koliko drugih materialov še smemo uporabiti, da stavba velja za leseno?
Gradnja visokih lesenih gradenj vedno predstavlja izziv tudi zato, ker je treba najti pravo razmerje med uporabo lesa in dodatnimi materiali. Andrew Lawrence iz biroja Arup je za revijo Dezeen povedal, da v večini primerov novogradenj uporaba lesa nima smisla. "Les je naravna izbira v primeru nizkih gradenj," je dejal. Križno lepljen les je sicer močan konstrukcijski material, a zoper sunke vetra denimo je bolj učinkovita izbira betonski podstavek."

Lawrence tudi meni, da je o lesu kot gradbenem materialu veliko napačnih predstav. Je vnetljiv in krhek in po določeni višini postanejo leseni elementi tako veliki, da so neekonomični. Poleg tega je v visokih gradnjah les treba dodatno obdelati, da je manj vnetljiv in da zagotavlja določeno akustiko, s čimer takšni objekti niso več tako zelo ekološki in jih tudi ne moremo več imeti za 'depoje' CO2.

Les zagotavlja 'hygge', skandinavsko idejo udobja
Manjši objekti, kjer lahko uporabimo tudi 'surov les' in ga ne obdelujemo dodatno, pa so smer za prihodnost, ki bi tudi v gradbeništvu omogočila okoljevarstveno delovanje. Vedno pogosteje se omenja beseda hygge, ki v norveščini in danščini (državi sta bili v preteklosti tudi tesno povezani, nekaj časa celo s personalno unijo) pomeni zadovoljstvo in udobje. In morda bi to moral biti kriterij – in ne višina –, po katerem se meri uspešnost lesenih objektov.

Veliko možnosti uporabe lesa v gradbeništvu
Hermann Kaufmann meni, da ima les kot konstrukcijski material svetlo prihodnost: "Prvič, imamo po celem svetu velike zaloge. Prioriteta mora postati uporaba. Najprej je treba razmišljati o lesu, ki ga ne moremo uporabiti za gradnjo, možna je namreč sekundarna uporaba, denimo za izolacijo, papir, embalažo, za izdelavo različnih vlaken …" Kaufmann meni, da je les kot gradbeni material možno uporabiti v primeru vseh tipov stavb in da je ekološka prednost lesa tudi v možnosti ponovne uporabe.

Je les res ekološki material? Izsekavati moramo vendar gozdove …
Vemo, da so gozdovi velika 'skladišča' plina CO2, da ga skladiščijo rastline. A za potrebe gradnje v lesu je potrebno drevesa izsekavati. Smemo torej govoriti o lesenih stavbah kot o ekološki rešitvi? "O tem vprašanju se ta čas veliko govori. Gre za količino. V kakšni meri izrabljamo gozdove in katera področja puščamo v naravnem stanju? V Evropi smo v preteklosti zagotovo naredili veliko narobe," meni Kaufmann. "Na primer, pri pogozdovanju smo ustvarili veliko monokultur. To je v razmerah podnebnih sprememb problematično. To obenem pomeni, da bodo nekateri gozdovi odmirali in tako bomo dobili veliko lesa. Smiselno je, da se ta les uporabi za gradnjo. Trdim, da bomo v naslednjih 20 do 30 letih imeli presežek lesa, ki ga moramo nujno uporabiti za gradnje."

Hermann Kaufmann tudi meni, da moramo upoštevati procese v gozdovih. Ti namreč vodijo do tega, da se ob odsotnosti človeških posegov v gozdovih vzpostavi ravnovesje, kolikor plina CO2 drevesa uskladiščijo, ga tudi oddajo. Zato je smiselno, da se določen del gozdov poseka in uporabi za gradnjo. Na področju izsekavanja bodo zrasla nova drevesa, ki bodo ponovno skladiščila CO2. Seveda je potrebno izsekavanje načrtovati z mislijo, da se gozdovi ne uničijo.

Z lesom gradimo že pol milijona let
Sredi septembra je bila objavljena novica, da so arheologi v Zambiji odkrili ostanke objektov, ki dokazujejo, da so predniki sodobnih ljudi z lesom gradili že pred pol milijona let. Natančneje, ob reki Kalambo so arheologi našli dve debli, ki so ju pred 476.000 leti obdelali in to naj bi bil dokaz, da so naši predniki že tedaj gradili primitivne objekte.

Najdba naj bi tudi postavila pod vprašaj dosedanje domneve, da so v tistem obdobju naši predniki bili predvsem nomadi, ki so sprotni lovili in nabirali trenutno potrebne surovine. Arheolog Larry Barham z univerze v Liverpoolu je izrazil mnenje, da bi najdena debla lahko podpirala dostop preko sezonsko namočenega ozemlja. "Platforma bi lahko imela več namenov, skladiščenje lesa za ogenj, orodja, hrane tudi kot temelj za kočo," je dejal Barham. Ta je še dejal, da najdba spreminja naš pogled na življenje prazgodovinskih ljudi. Očitno niso bili strogo nomadi, ampak so na določeni lokaciji ostali dlje časa in zato postavili tudi trajnejša bivališča.

Najstarejši leseni artefakt je sicer približno 780.000 let star fragment deske z lokacije v Izraelu. Najdba v Zambiji v bližini drugih največjih slapov v Afriki, slapov Kalambo, sicer ni nova. Odkritje datira v leto 1953, vendar so šele zdaj uspeli določiti starost najdbe. "Najdbe v bližini slapov Kalambo govorijo o tem, da so ti ljudje, kot Homo sapiens, bili sposobni spreminjati svojo okolico, ustvarjati grajena območja," je dejal Barham, "uporaba lesa na ta način govori o kognitivnih sposobnostih zgodnjih ljudi, ki je bila večja, kot smo jo predpostavljali na osnovi najdenih orodij."

Leseni nebotičnik je lahko vrtec
Les je torej nekakšen standard. Nekoliko tvegan, a vendar vreden premišljene uporabe. In vedno bolj zaželen. Tudi v biroju HK Architekten nam lahko pripovedujejo o novih lesenih projektih: "Trenutno delamo na več z lesom povezanih projektih. Razvijamo velike obrtne cone v Münchnu – okoli 100.000 kvadratnih metrov uporabne površine. Vse je grajeno v lesu ali v hibridnih materialih. Gradimo tudi novo šolo v Frankfurtu, pa dograditev doma za starejše občane. Prav tako pa z arhitektom Francisom Kerejem razvijamo 6-nadstropni lesen vrtec v Münchnu."

Gradnja v lesu se seveda sliši dobro, vendar vključuje mnogo problematičnih trenutkov. Najbolj osnoven je seveda pridobivanje lesa. Težko je verjeti, da se porabljen les za leseni nebotičnik v severnoameriških gozdovih nadomesti v 25 minutah; tudi podatki, da gre v večini primerov za hibridne gradnje, ne prepriča povsem. A glede na letno produkcijo betona in porabo peska (v nekaterih afriških državah ga ob morskih obalah že primanjkuje) je seveda vredno prisluhniti zagovornikom lesenih konstrukcij.