V Kranj je Prešeren prišel oktobra 1846 in najel stanovanje v prvem nadstropju hiše, ki je bila takrat last kranjskega trgovca in pivovarja Franca Mayrja. Hiša je imela katastrsko številko Mesto 181, vhod v stanovanje pa je bil z današnje Tavčarjeve ulice 8 . Foto: BoBo
V Kranj je Prešeren prišel oktobra 1846 in najel stanovanje v prvem nadstropju hiše, ki je bila takrat last kranjskega trgovca in pivovarja Franca Mayrja. Hiša je imela katastrsko številko Mesto 181, vhod v stanovanje pa je bil z današnje Tavčarjeve ulice 8 . Foto: BoBo
Stari Kranjčani, ki so se Prešerna spominjali še mnogo let, so pravili, da je bil miren in nezahteven gostilniški gost. Sodobniki pravijo, da v kranjskih letih ni več popival kot nekoč v Ljubljani, ko je bil še središče vesele družbe. V Kranju je imel navado, da je dolgo srkal svoj merico, ki si jo je postavil na mizni vogal. Tu in tam pa se je sklonil in na listič, ki jih je imel vedno dovolj v žepu, napisal kako misel ali verz. Nato pa se je spet pogreznil v svoje premišljevanje. Foto: Gorenjski muzej

Razstavo, ki bo na ogled do konca februarja, Gorenjski muzej ter Zavod za turizem in kulturo Kranj odpirata nocoj ob 19.00.

Kot so v spremni besedi k razstavi zapisali v Gorenjskem muzeju, je Prešeren v Kranj prišel potem, ko se je februarja 1846 vladar odločil, da se število odvetnikov na Kranjskem poveča za štiri in da se novim odvetnikom za opravljanje odvetniške službe določijo kraji zunaj Ljubljane.

Sklepna tri leta življenja
Enemu izmed njih je bil kot kraj prebivališča določen Kranj - in na to mesto je bil seveda julija 1846 imenovan Prešeren. V Kranj se je iz Ljubljane preselil oktobra 1846 in v njem živel do svoje smrti, 8. februarja 1849.

Več o Prešernovih letih v Kranju pa v tem prispevku:

V Kranju imajo namesto Prešernovega inštituta Prešernov smenj


Mestece, na katerem so tegobe pustile globoko sled

Kranj je bil v prvi polovici 19. stoletja majhno mesto z okoli 2000 prebivalci in z 280 hišnimi številkami. Bil je desetkrat manjši od Ljubljane. Mesto so prizadele francoske vojne, še bolj pa požar leta 1811. Epidemija kolere je razsajala leta 1836. Mestno obzidje in stolpi so bili v ruševinah in Kranj je izgubljal svoj večstoletni videz.

Kljub temu so bili Kranjčani še vedno ponosni na svojo davno preteklost, ko je bilo njihovo mesto glavna utrdba dežele Kranjske. Morda so prav zato na vladarja večkrat naslovili prošnjo, da bi sedež kresije iz Ljubljane premestil v Kranj.

Pri vladarju so Kranjčani iskali tudi finančno pomoč, saj so se mestne oblasti otepale dolgov. Dohodkov, ki so izvirali iz srednjega veka, je bilo vse manj, začetki industrijske revolucije pa so bili v Kranju skromni. Cvetela je sicer sejemska dejavnost, saj je bil kranjski žitni sejem najpomembnejši v deželi.

Okolje brez pretiranega posluha za pesniški genij
V mestu so bili obrtniki vseh vrst - od krojačev, čevljarjev, pekov, kovačev in številnih gostilničarjev vse do kiparja. Meščani so se ukvarjali tudi s kmetijstvom. Le redki pa so se zanimali za slovenski jezik in narodno napredne ideje. Leta 1843, ko so začele izhajati Kmetijske in rokodelske novice, ki jih je urejal kranjski rojak Janez Bleiweis, se je le nekaj meščanov naročilo na časopis.

"Identiteta mesta"
V letih, ko je Prešeren prebival v Kranju, so le njegovi najbližji prijatelji dojeli veličino njegovega duha in ustvarjanja. "A bilo je dovolj, da je spoštljiv spomin na pesnika ostal in živi. Tako je dediščina dr. Franceta Prešerna in njegovega imena postala identiteta našega mesta. Naša dolžnost je, da jo še naprej krepimo," meni direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert.