Prav Slovencem se ob tej priložnosti posvečajo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, kjer so odprli razstavo Slovenci in prva svetovna vojna 1914-1918. Na postavitvi, ki je nastala v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske, Kobariškim in Goriškim muzejem, osvetljujejo posamezne življenjske usode in umetnost ter bogato kulturnozgodovinsko dediščino velike vojne, ki se je ohranila na Slovenskem.
Avtor razstave Marko Štepec si je zamislil štiri sklope - Slovenski polki in vojaki, Fronta, Zaledje in Spomin. Osrednja pozornost je namenjena slovenskim polkom v avstro-ogrski armadi in bojiščem, na katerih so se bojevali. Tem v obdobju po vojni, za katero so ob njenem začetku vsi pričakovali, da se bo hitro končala, in jo pozdravljali celo z navdušenjem, pogosto niso želeli prisluhniti o njihovih vojnih izkušnjah.

Usode posameznikov
Posebna pozornost na postavitvi je namenjena tudi bojem v Posočju, kjer so se bojevali in srečevali vojaki različnih narodov. Danes nas na žalostno usodo teh vojakov, ki pogosto niso dobro vedeli, zakaj se pravzaprav bojujejo, spominja množica pokopališč in ostankov kulturne dediščine.

Propad velikih cesarstev
Vojna, ki je bila nadaljevanje procesov, začetih v dobi industrializacije, je po svojem koncu povzročila propad treh velikih cesarstev, Avstro-ogrske, Otomanskega in Ruskega imperija ter tako spremenila politični zemljevid Evrope V tem procesu so se torej v okviru Avstro-ogrske znašli tudi Slovenci, ki so po koncu vojne postali del Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Prav s prvo svetovno vojno začenjamo govoriti o svetovni zgodovini v današnjem pomenu besede.

Kot je zapisal avtor razstave, želijo z razstavo opozoriti na posamezne življenjske usode, drobce umetnosti in bogato kulturnozgodovinsko dediščino »velike vojne«, ki se je ohranila na Slovenskem, ob tem pa prispevati k širjenju kulture miru in strpnosti.

Iz Ljubljane še v Kobarid
Razstavo, ki bo na ogled do 20. oktobra, spremlja zloženka, knjiga o vojnih fotografijah iz muzejske zbirke, načrtujejo pa tudi film ter katalog razstavljenih predmetov, besedil in fotografij. Po Ljubljani bo razstava gostovala še v Kobariškem muzeju, del postavitve pa bo postal stalna zbirka Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
Maja Kač
Vir vseh fotografij: Muzej novejše zgodovine Slovenije