V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice bodo danes opoldne odprli razstavo ob 150-letnici rojstva Antona Aškerca (1856-1912). Postavitev Pridigar svobodnega duha, ki bo na ogled do 1. julija, bo obiskovalce skušala prepričati, da čeprav je Aškerčev literarni opus danes izgubil precejšen del popularnosti in vrednosti, pesnik še vedno velja za eno najzanimivejših osebnosti v slovenski književnosti in kulturni zgodovini s konca 19. stoletja.

Kljub današnji "nemodernosti" Aškerc po prepričanju avtorja razstave dr. Marijana Ruperta v slovenski literarni zgodovini zaseda pomembno mesto. V poeziji se je od prvih lirskih poskusov kasneje popolnoma preusmeril v pesniško pripoved in še danes velja za najbolj izrazitega slovenskega epskega pesnika.

Najbolj uspele Aškerčeve balade, kot so recimo Mejnik, Brodnik in Mutec Osojski, so postale del narodnega literarnega kanona. Dragocen je tudi njegov uredniški prispevek, saj je bil med drugim urednik Ljubljanskega zvona ter pomembnih knjižnih izdaj Prešernovega in Kettejevega dela ter antologije ruskega pesništva.

Nemirni duh
Aškerčeva pot je bila samosvoja, protislovna in razdvojena. Vodila ga je od duhovniškega poklica, do branja Korana, študija vzhodnjaških duhovnosti in svobodomiselnega liberalca. Po številnih nesporazumih s slovensko cerkveno oblastjo se je z 42 leti upokojil kot kaplan in s posredovanjem župana Ivana Hribarja postal ljubljanski mestni arhivar. Aškerc je bil tudi navdušen popotnik. Prepotoval je slovanske dežele, Grčijo, Italijo in nekatere države Bližnjega vzhoda ter svoje vtise ubesedil v potopisih Izlet v Carigrad ter Dva izleta na Rusko.

Aškerčevo leto je na polovici
V občini Laško in še posebej v Rimskih Toplicah so se okrogle obletnice pesnikovega rojstva spomnili 9. januarja letos, ko bi Aškerc praznoval rojstni dan. Del prireditev je bila tudi predstavitev knjige Brodnikova oporoka Ivana Sivca, v kateri lahko najdemo tudi vrsto do zdaj javnosti neznanih podatkov o pesniku. V Laškem so letos v spomin na Aškerca prvič podelili tudi literarno nagrado čaša nesmrtnosti in jo namenili Andreju Medvedu.