Anton Aškerc je pesnitev Zlatorog ustvaril leta 1904 na podlagi ljudske pripovedi o belem kozlu, ki jo je leta 1868 zapisal Karel Dežman. Ilustracije je prispeval Igor Ribič - zamislil si jih je v duhu časa nastanka pesmi - v izdaji pa lahko najdete še spremno besedilo Dušice Kunaver in Brigite Lipovšek, ki Aškerčevo pesnitev približuje današnjemu bralcu.

Naduti človek proti nesmrtni naravi
Pripovedka govori o trentarskem lovcu, ki je kljub svarilom streljal na kraljevskega Zlatoroga, saj je z njegovim zlatim rogom želel odpreti vrata zakladnice pod goro Bogatin. Ranjenega belega kozla je ozdravil skrivnostni cvet triglavske rože, lovca pa je za kazen pahnil v prepad in trenutek, ko se je to zgodilo, traja še danes. Zlatorog predstavlja simbol za ranljivo vendar nesmrtno naravo, lovec pa predstavlja človeka, ki ogroža naravo s tem, ko prestopa dovoljene meje.

Po pripovedi o belem kozlu z zlatimi rogovi je sicer nastala tudi pesnitev nemškega pesnika Rudolfa Baumbacha, ki je izšla v več kot petdesetih izdajah.