Ladijska topova pred Imperialnim vojaškim muzejem v Londonu Foto: EPA
Ladijska topova pred Imperialnim vojaškim muzejem v Londonu Foto: EPA
false
Za nemške vojake v I. svetovni vojni so značilne koničaste čelade. Foto: EPA
false
Propagandni letak poziva k vstopu v vojsko Foto: EPA
false
Tank kot ga je narisal škotski vojak in slikar Muirhead Bone. Foto: Wikipedia

Marca leta 1917 je imelo britansko obrambno ministrstvo gore dela, saj je bila I. svetovna vojna še v polnem zagonu. Na zahodni fronti je v strelskih jarkih vladal nepremičen položaj, pat, besni napadi nemških podmornic so samo v februarju potopili kakšnih 300 zavezniških ladij, na vzhodni fronti je bil zavezniški ruski car Nikolaj II. tik pred tem, da pade, v ZDA pa se je ravno začenjal drugi predsedniški mandat Woodrowa Wilsona. A 5. marca, ob vsej tej 'norišnici', so na ministrstvu staknili glave in se začeli ukvarjati s čisto drugim problemom, in sicer z ustanovitvijo vojaškega muzeja, je poročal Financial times.

Imperialni vojaški muzej (Imperial war museum) v Londonu, ki ga najdemo na cesti Lambeth, tako marca praznuje 100 let obstoja, kar bodo počastili s pisanim nizom muzejskih razstav tako v Londonu kot v svojih podružnicah v Manchestru, Cambridgeshiru in drugod. V stoletju obstoja je prerastel v impresivno institucijo, kar gotovo govori v prid odločitvi ministrstva za ustanovitev.

Dva motiva za ustanovitev
Pri odločitvi za ustanovitev muzeja, ki jo je predlagal britanski poslanec sir Alfred Mond, sta jih spodbudila dva motiva, in sicer je bil prvi preprosto želja dokumentirati dogajanje med veliko vojno onkraj Rokavskega preliva, v celinski Evropi. Spominke s številnih bojišč in iz jarkov so do tedaj zbirali ad hoc zgolj posamezni vojaki in regimenti, in tako je obstajala prevelika nevarnost, da bi se ti pomembni tako materialni kot pisni zgodovinski viri izgubili. Iz istega strahu so bili angažirani vojaški umetniki, prvi je bil Škot sir Muirhead Bone, ki so ga najprej poslali dokumentirat bitke na reki Somi na zahodni fronti.

Drugi motiv, ki je ministrstvo spodbudil k ustanovitvi muzeja, pa je bil pokloniti se ogromnim žrtvam navadnih ljudi v prvi "totalni" vojni modernega časa. "Takšen muzej bo edinstven in bo neposredno nagovarjal milijone ljudi, ki so sodelovali v veliki vojni, z njim pa bodo oživljali spomine in s prstom kažoč na razstavo muzeja bodo lahko dejali: Tukaj sem bil tudi jaz," je junija 1917 v memorandumu zapisala državna komisija. Nekateri glasovi v javnosti so sicer opozarjali, da vojne ne gre "preveč" slaviti, saj se niti še ne ve, kdo bo zmagal. Prav mogoče je tudi, da si bomo v prihodnosti želeli vojno čim prej pozabiti, so še opozarjali skeptiki.

Z muzejem do dviga morale
Britanska vlada je gotovo računala tudi na to, da bo muzej pomagal dvigniti moralo od vojne vedno bolj utrujenega prebivalstva. Splošno vojaško obveznost in nabor so uvedli zgolj leto dni prej, ženske pa so bile pozvane, naj se javijo v tovarne in za druga pomožna dela, ki so jih prej opravljali moški. V letu 1917 se je prav tako že poznalo pomanjkanje hrane.

A Državni vojaški muzej, leta 1918 preimenovan v Imperialni vojaški muzej, ni bil zgolj klasična propaganda, saj so od vsega začetka dajali poudarek čim pristnejšemu dokumentiranju dogajanja med vojno. Ni šlo zgolj za nabiranje "mrtvega" zgodovinskega gradiva, pač pa so zbirke vedno popestrili s prispevki, akcijami, izkušnjami, pogumom in neustrašno vzdržljivostjo ljudi v nemogočih razmerah vojne vihre. Pozabili niso niti na prispevek žensk, saj se je eden izmed oddelkov muzeja popolnoma posvetil zbiranju gradiva, povezanega z ženskim delom. Tudi domača fronta je ključna, so zapisali.

Velika vojna že daleč za zgodovinskim obzorjem
Medtem ko I. svetovna vojna izginja za zgodovinskim horizontom izkušnje številnih posameznikov, spomini, ki jih je ujel muzej, ostajajo kot bridek opomin na vojne grozote, ki vztrajajo vse do današnjih dni. Ena izmed mnogih razstav, s katero bodo v muzeju proslavili 100 let obstoja, bo tako zaobjela vojno v Siriji in umetniške odzive na teroristični napad na stolpnici WTC-ja 11. septembra v New Yorku.

Ob prihodu na ogled številnih razstav se bodo obiskovalci sprehodili mimo ene najbolj v oči bijočih stalno razstavljenih predmetov britanskega vojaškega muzeja, in sicer gre za v bombnem napadu v Iraku raztreščen zarjavel avto, ki ga je kasneje v umetniško inštalacijo pretvoril britanski umetnik Jeremy Deller. Inštalacija se imenuje "Bagdad, 5. marec 2007", kar lepo sovpada s ključnim trenutkom na isti dan leta 1917, ko je ministrstvo začelo ustanavljati muzej.