Sliko, na kateri je upodobljen prizor iz Janezovega evangelija, ki opisuje, kako je Jezus Lazarja obudil od mrtvih, je kontroverzni Caravaggio naslikal leta 1609. Na Sicilijo je prebežal z Malte, tja pa se je iz Rima zatekel, ko po pretepu, ki se je končal s smrtjo, tam ni bil več dobrodošel. Zgodba se je zanj končala tragično; umetnik je umrl star 38 let med vračanjem v Rim, kjer so ga pomilostili. Leto prej pa naj bi naslikal delo Lazarjevega vstajenja, ki so jo stoletja hranili v samostanu križevniškega reda v Messini, pozneje pa sliko prenesli v tamkajšnji muzej.
Po šestdesetih letih so sliko, ki meri 3,80 krat 2,75 metra znova restavrirali, v Rimski palači Braschi, pa bo razstavljena do 15. julija. Podobno kot celotno Caravaggievo osebnost in njegovo burno življenje tudi nastanek slike spremlja legenda. Michelangelo Merisi, takšno je bilo Caravaggievo pravo ime, naj bi naročil, da mu izkopljejo nedavno pokopana trupla, da bi tako lažje dosegel čim večji realizem.
Vedno izbere najbolj dramatičen trenutek
Uprizorjen je trenutek, ko Jezus pokaže na mrtvega Lazarja v naročju moški, ki so ga prinesli iz groba. Medtem ko je Lazarjeva levica še povsem mlahava, pa se desnica že dviguje in prejema Jezusovo življenje. Zraven stojita žalujoči Marija in Marta, ki se še ne zavedata čudeža. Caravaggio je značilno izbral najbolj dramatičen trenutek prizora, trenutek med smrtjo in življenjem, ki mu ga vrača Jezus, postavil pa ga je na temno ozadje, kar umetnostni zgodovinarji pripisujejo naglici, da bi čim prej končal naročilo. Kot je pojasnila restavratorka Anna Maria Marcone, je bil Caravaggio v tem obdobju prisiljen dela končati zelo hitro, zato je poenostavil in prečistil tehniko in izbral temno ozadje, da je slikanje figur potekalo hitreje.
Restavracija, ki je slikarja spravila v grob
Delo je naslikal na skupaj zašitih šestih kosih platna. Pet jih je vertikalnih, eden je postavljen horizontalno. Restavratorji so imeli največ dela s škodo, ki jo je na sliki pustil prvi poskus popravila iz 1670. Tukaj nastopi še ena legenda. Dobrih 60 let po nastanku slike jo je prvič popravljal Andrea Suppa, ki je med čiščenjem odstranil nekaj barve in prebivalci Messine so bili v kritikah tako ostri, da je zlomljenega srca umrl.
Slika ni preživela le nerodne restavracije, ampak tudi hud potres, v katerem je leta 1908 umrlo 200.000 ljudi, močno pa je poškodoval tudi številne stavbe na Siciliji in v Kalabriji. Manj sreče je spremljalo njenega avtorja, ki je s Sicilije odpotoval proti Neaplju, kjer se je razveselil novice o pomilostitvi. Vendar večnega mesta, kjer je bil nekoč tako cenjen, ni več videl. Ladja je prezgodaj odplula, s seboj odpeljala njegove slike in premoženje, Caravaggio pa naj bi zbolel in leta 1610 umrl.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje