"Zelo dobro je vedel, kaj dela," je o predstavniku t. i. naivne smeri konca 19. stoletja povedal kurator razstave Philippe Buttner. Retrospektivo so v muzeju španskega mesta pripravili ob stoletnici smrti tega francoskega umetnika.
Razstavljenih je približno 30 slik, ki si jih bo v baskovski prestolnici mogoče ogledati do 12. septembra. Predtem so si jih lahko ogledali obiskovalci razstave fundacije Beyeler blizu Basla, vendar pa je ta v Bilbau dopolnjena z nekaj manj znanimi Rousseaujevimi slikami, ki jih sicer hranita muzeja v Pittsburghu in Filadelfiji v Združenih državah.
Carinik Rousseau, vzdevek, s katerim so ga posmehljivo klicali njegovi sodobniki, saj je bil carinik (Le Douanier) po poklicu, se je rodil leta 1844 v Lavalu v dolini reke Loare. Pravzaprav gre za umetnika, ki je dolgo veljal le za navadnega 'naivnega' samouka, danes pa mu, kot že Buttnerjeve besede povedo, stroka pripisuje precej pomembnejšo vlogo v moderni umetnosti.
Mojster imaginarnih pokrajin S svojimi deli naj bi ta 'nešolan in avantgarden umetnik' pomembno vplival na številne slikarje, ki danes veljajo za glavne tvorce moderne umetnosti, od Matissa, Picassa in Braqua do Legerja. Vpeljal je "nov koncept prostora" in bil med prvimi, ki je snoval "imaginarne pokrajine", ter tako presekal z "impresionizmom, ki je bil takrat na višku". Rousseau še zdaleč ni bil naiven pri svojem delu, trdi kurator, ki je postavil že razstavo v fundaciji Beyeler v Riehnu, ampak je bila vizija njegove slikarske poteze jasno premišljena.
Rousseaujevo Platno pritegne Picassovo pozornost
Na stenah španskega Guggenheima tako visijo njegove slavne 'džungle', med temi tudi Joyeux farceurs (Veseli burkeži) iz Filadelfijskega muzeja. Imaginarni pejsaži visijo ob pejsažih Pariza in portretih. Med zadnjimi je tudi podoba francoskega pisatelja Pierrea Lotija. Henri Rousseau, ki si je denar služil kot carinski uradnik, slikarskega znanja pa si ni pridobival na akademiji, je rad zatrjeval, da je bila njegova edina učiteljica narava. Njegov talent je takoj prepoznal Pablo Picasso, ko je nekega dne naključno na ulici naletel na Rousseaujevo platno. Tega so prodajali, da bi ga preslikali, in španski umetnik je takoj prepoznal kolegovo nadarjenost ter ga želel spoznati. Leta 1908 mu je v studiu na Le Bateau-Lavoir priredil celo zabavo. Rousseau je umrl dve leti pozneje.