Risba z rdečo kredo, ki splošno velja za Leonardovo lastno podobo, čeprav se vsi strokovnjaki o atribuciji ne strinjajo, je sicer v hrambi kraljeve knjižnice v Torinu. V Rimu pa je bilo delo iz okoli leta 1510 prineseno zaradi nedavnih raziskav, ki so jih opravili v laboratorijih ICRCPAL.
Ohranilo se je še nekaj portretov vsestranskega renesančnega umetnika, domnevni avtoportret pa bi se lahko skrival tudi na platnu Poklon svetih treh kraljev iz okoli leta 1481. Prav tako bi lastno podobo lahko skril v ilustracijah dela matematika Luce Paciolija De divina proportione.
Leonardo da Vinci (1452-1519), ki je svoj velikanski pečat v zgodovini umetnosti pustil kot slikar, kipar, arhitekt, inženir in izumitelj, se je rodil v Vinciju v Toskani kot nezakonski sin florentinskega notarja Piera da Vincija. Šolal se je pri Verocchiu. Ustvarjalni genij je po načelu 'znati opazovati' preučevanje narave in eksperiment utemeljil kot izhodišče umetniškega in znanstvenega dela ter s tem pomembno vplival na duhovni razvoj zahodnega sveta v novem veku. Ohranilo se nam je več znanstvenih beležk, ki jih je da Vinci zapisoval v zrcalni pisavi. Njegova platna odlikuje eleganca forme, nežen sfumato in umirjena harmonija barv, njegove upodobitve pa so pravo nasprotje bolj dramatičnih mišičastih teles polnih upodobitev njegovega "tekmeca" Michelangela.
Poleg Mona Lize, ki jo je naslikal med letoma 1503 in 1506 in jo lahko uvrstimo v sam vrh najbolj znanih likovnih del, sodijo med njegova najpomembnejša dela še Sv. Hieronim (okoli 1480), Dama s hermelinom (1485), Madona z otrokom (okoli 1474) in najslavnejša upodobitev Zadnje večerje, ki se je ohranila v samostanu Santa Maria delle Grazie v Milanu (1495-97).
Mojstrov avtoportret bo do 3. avgusta razstavljen v Kapitolinskem muzeju