Razstava Umetniška zbirka Kroples, ki jo v Narodni galeriji odpirajo drevi ob 19. uri, bo na ogled do 14. julija.

Odmaknjeno od vsakdanjosti v iskanju lepote nastajajoča umetniška zbirka
Zbirka Kroples, ki velja za eno najodličnejših zasebnih zbirk slovenske umetnosti, je nastajala skozi desetletja odmaknjeno od vsakdanjosti v iskanju lepote. Zbirko posebej odlikujejo izjemna kakovost, izbran okus in avtorska zasnova, so poudarili v Narodni galeriji. Gre za zbirko, ki doslej kot celota ni bila znana niti strokovni javnosti, vsaka od umetnin v zbirki pa ustreza tudi visokim merilom Narodne galerije za uvrstitev v nacionalno stalno zbirko.

Na razstavi je na ogled izbor 66 del 30 slovenskih umetnic in umetnikov, ki so ustvarjali v drugi polovici 19. in v 20. stoletju. Ob teh je razstavljeno še delo avstrijske koroške slikarke Berte Zois Moro (1819–1883).

Od bidermajerja do 'zmernega modernizma'
Razstava v Narodni galeriji je urejena kronološko in po posameznih vsebinskih sklopih, ki ustvarjajo sklenjeno pripoved ter usmerjajo sprehod čez postavitev. "Razvojni lok torej teče od bidermajerja in meščanske krajine globoko v 20. stoletje. Upoštevali smo medsebojno povezanost umetnin in ikonografijo, kot so krajinski prizori, narodopisni motivi, figure pri intimnih opravilih, tihožitja, ki jim sledijo dela s prvinami simbolizma, ekspresionizma in nove stvarnosti ter 'zmernega modernizma'," piše v napovedi razstave.

V poznoromantičnem duhu naslikane gorske pokrajine, zaledenela jezera, realistični panoramski razgledi z Dobrača, veličastna alpska pokrajina s Triglavom kot simbolom slovenstva, je mogoče videti na slikah Marka Pernharta in Antona Karingerja. Slovenski narodni običaji, vsakdanji prizori preprostega človeka ali prizori iz ljudskih pripovedk so upodobljeni na platnih Ivane Kobilca, Ivana Groharja, Maksima Gasparija, Gvidona Birolla, Hinka Smrekarja in Toneta Kralja.

Na razstavi je na ogled le en antični motiv, ki ga je naslikala Henrika Langus. Ferdo Vesel, Matej Sternen, Rihard Jakopič, Fran Tratnik in Veno Pilon pa se predstavljajo s podobami salonsko uglajenih žensk – modno oblečenih, upodobljenih v naslanjačih, na sprehodu ali ob samotnem obrežju in tudi med vsakodnevnimi opravili. Tihožitja, ki umetnikom že stoletja ponujajo raznovrstne izzive, so med drugimi zastopana s platni Matije Jama in Gojmirja Antona Kosa.

Sistematično zbrani avtoportreti slikarjev
Na ogled je tudi množica raznolikih stvaritev članov Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov. Med drugim so predstavljeni Maksim Sedej, Nikolaj Omersa, Marij Pregelj, Stane Kregar, France Pavlovec in Zoran Mušič, ki je prisoten z deli iz zgodnjega obdobja ustvarjanja. Ob slikah njihovih sodobnikov Gabrijela Stupice in Lojzeta Perka so izmed kiparjev predstavljeni Lojze Dolinar, France Gorše, France Kralj in Frančišek Smerdu.

Kot še piše v napovedi, izvirno zasnovo zbirke med drugim potrjujejo sistematično zbrani avtoportreti Gasparija, Kosa, Sedeja, Omerse in Mušiča. Sicer najmlajša predstavnica na razstavi v Narodni galeriji je slikarka Metka Krašovec, ki se je poslovila leta 2018.