Narodna galerija je izdala knjigo z naslovom Sporočilnost cvetlic na slikah Narodne galerije. Knjiga z umetnostnozgodovinskimi in vrtnarsko-botaničnimi opisi slik je že tretja, ki sta jo napisala Jassmina Marijan iz galerije in Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok ter povezuje likovno umetnost in hortikulturo.

Knjige, ki jih soustvarjata Jassmina Marijan in Mastnak, so po besedah direktorice Narodne galerije Barbare Jaki priljubljene, so pa tudi sad plodnega sodelovanja ustanove z Arboretumom Volčji Potok. Direktor Arboretuma Aleš Ocepek ob tem dodaja, da se bo to sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje.

Izbor 50 umetnin, ki sta jih vključila v knjigo, sta avtorja naredila izmed 100 slik, ki so v lasti Narodne galerije. Večina je hranjena v depojih in so le redko na ogled. Številne so javnosti nepoznane, zato je knjiga odlična priložnost za seznanitev z njimi. Cvetje je razvrščeno od pomladi do zime: knjigo tako uvedejo anemone oz. tihožitje s temi cvetlicami Rika Debenjaka. Umetnik je sicer pozneje v knjigi zastopan še z upodobitvijo maka.

Bogato polje simbolike cvetja
Mastnak je, kot je povedal, poskušal predvsem izbrskati, kaj so posamezne cvetlice pomenile v naših krajih. Anemona je tako denimo prispodoba pomladi, na Slovenskem se je pojavila šele z začetkom cvetličarstva, saj temu cvetju podnebje v notranjosti Slovenije ni naklonjeno.

V knjigi so anemona, potonika, planika, gladijola, perunika, nagelj in drugo cvetje predstavljeni skozi mite in sodobne zgodbe, z izpričanimi zdravilnimi lastnostmi, s prikrito simboliko, z botaničnimi podrobnostmi ter ponekod dopolnjeni s pesniškimi verzi.

Papirnato cvetje kot slovenska tradicija
Posebno poglavje je namenjeno cvetju iz papirja, ki ima dolgo in bogato zgodovino, saj sega že v stare civilizacije. Na Slovenskem se je izdelovanje razširilo v prvi polovici 19. stoletja, predvsem po podeželju, spretnost izdelave rož iz papirja pa se je ohranila do danes.

V knjigo je v tem delu vključena slika Maksima Gasparija Kmečka svatba, na kateri je prostor bogato okrašen z zelenimi girlandami, svatje pa s cvetjem iz papirja. Kot je povedal Mastnak, so običaji nekdaj na deželi narekovali, da se poroča v predpustnem času. Takrat je v naravi na razpolago le nekaj zimzelenih rastlin, cveti pa še nič. Rože iz papirja so del slovenske tradicije, prva poročila o tem pa so iz prve polovice 19. stoletja.

Izbrane slike v knjigi so večinoma dela slovenskih avtorjev, med drugim so zastopani Gaspari, Ivana Kobilca, Matej Sternen, Janez Šubic, Peter Žmitek, Miha Maleš in Stane Kregar.