V Pokrajinskem muzeju bodo danes ob 19.00 odprli razstavo fotografij in dokumentov z naslovom El Che - pričevanja iz arhiva družine. Chejeva mačeha, slikarka Ana Erra, Slovenijo dobro pozna, saj je tu že razstavljala in se udeležila tudi likovne kolonije, prav zaradi posebnih vezi pa si je za prvo predstavitev razstave izbrala primorsko mesto. Na razstavi, ki jo organizira Primorski poletni festival, so zbrane fotografije, na katerih je Chejev oče sina ujel v njegovih otroških letih, na ogled pa je tudi nekaj dokumentov.

Chejevi mačeha in polsestra Maria Victoria želita predstaviti drugačno podobo 'Ernestita', ki se odmika od skomercializirane podobe ikone. Kot sta povedali v pogovoru za Primorske novice, pomeni priimek Guvera na Kubi ljubezen ljudstva, upoštevanje, čustva in spoštovanje. "Mnoge zastave so se že spustile, a ne Chejeva. Tudi muslimani v arabskem svetu, torej ljudje, ki so ideološko in politično zelo oddaljeni od njega, ga še danes spoštujejo kot načelnega človeka, kot revolucionarja," je povedala Maria Victoria.

Plodovit pisec dnevnikov
Erro vežejo na Slovenijo tudi prijateljske vezi s Francom Jurijem, ki je avtor spremne besede h knjigi Bolivijski dnevnik. Delo, s katerim je svojo zbirko Dokumenta obogatila založba Sanje, sta prevedla Jadran Sterle in Tine Malič. Gre za dnevnik utopije, ki je v drugi polovici prejšnjega stoletja navdihovala na milijone ljudi. Bolivijski dnevnik pa je, kot je zapisal Juri, tudi pričevanje o globokem spopadu s človekom in naravo, s samim seboj, s svojo etiko in vestjo, z lastnimi mejami in tudi napakami. Novembra bo založba Sanje izdala tudi Motoristov dnevnik, po katerem je Walter Salles pred štirimi leti posnel filmsko različico.

Ernesto "Che" Guevara je bil argentinski marksistični revolucionar, politik, pisec, zdravnik, vojaški teoretik in gverilski vodja. Potem ko ga je revščina, ki jo je videl med popotovanjem po Južni Ameriki, za vedno spremenila, se je zapletel v gvatemalsko revolucijo pod predsednikom Guzmanom, čigar prevrat CIE je še utrdil njegovo radikalno ideologijo. Pozneje pa se je v Mehiki pridružil gibanju Fidela Castra. Guevara, ki je bil po kubanski revoluciji na več pomembnih vladnih položajih, je bil tudi plodovit pisec, tudi dnevnikov. Prav letos mineva 80 let od rojstva Cheja, ki so ga pred 40 leti ustrelili v Boliviji.

M. K.