Da, gneča pred tako rekoč vsako sliko je bila velikanska, kar dokazuje, da je zanimanje za britanske umetniške galerije vse večje. "Ali je bila proslavljena razstava Gauguinovih del v londonski galeriji Tate Modern preveč uspešna za svoje dobro?" se sprašujejo pri Guardianu. Razstava Gauguin: Maker of Myth (v prevodu Gauguin: Ustvarjalec mita) je v Tate privabila rekordno število obiskovalcev, a številni so stavbo na južnem bregu Temze zapustili v stanju, ki ga je neki ugledni umetniški kritik označil kot "galerijsko mrzlico".

Gneča pred slikami, ki so bile postavljene na ogled, je bila po besedah jeznih ljubiteljev umetnost in kritikov tako huda, da so si nekateri rekli, da ne gredo nikoli več na tako veliko razstavo. Zdaj je britanska umetniška javnost že v pričakovanju razgrete debate o tem, ali bi morali kako drugače zajeziti gnečo na največjih britanskih razstavah.

Že zgodaj so se namreč pojavljali znaki, da si bo razstavo želelo ogledati veliko ljudi, saj je bila vnaprejšnja prodaja vstopnic rekordna, določeni termini pa razprodani že pred odprtjem razstave lansko jesen. Obiskovalce so posvarili pred vrstami pred vhodom, a mnogi so se nato pritoževali, da so morali v vrstah čakati tudi, da so si lahko ogledali posamezne slike.

Simptomi: glavobol, pekoče oči ...
Umetniški kritik William Feaver je izrazil zahtevo po manjših in bolj umirjenih razstavah, na katerih lahko v umetninah uživaš tako, kot bi si želel sam umetnik. "Do take galerijske mrzlice pride, ker ljudje ne morejo vstopiti le za 10 minut in si ogledati nekaj slik. Če si prišel iz nekega drugega mesta ali iz tujine, moraš vse pogledati v enem obisku in nato dobiš glavobol, pečejo te oči. Celotna izkušnja postane kot nekakšno romanje, v katerem bolj uživaš kasneje, ko doma listaš katalog."

Pred dvema letoma je vodja londonske Narodne galerije Nicholas Penny že pozval umetniško javnost k pripravi razstav, na katerih bi bila na ogled le ena slika, morda dve. Svoje poglede je pred kratkim pojasnil: "Nimam težav s priljubljenimi razstavami, temveč z razstavami, ki so organizirane predvsem zato, da bi bile priljubljene."

Omenjena razstava v Tateu je bila prva na britanskih tleh po 50 letih, na kateri so v večjem obsegu predstavili Gauguinovo delo. Zajemala je več kot 100 njegovih del, pa tudi pismo umetnika soprogi Mette, iz katerega je razvidno, da sta ostala v stikih tudi med njegovih bivanjem na Tahitiju, ko so nastala nekatera njegova najbolj prepoznavna dela.