Ptice sta umetnika Julian Charriere in Julius von Bismarck z barvami za živila pobarvala za 13. arhitekturni bienale, ki se je v mestu na vodi začel danes. Projekta, ki sta ga poimenovala Pigeon Safari, sta se lotila tako, da sta golobe s semeni in vodo zvabila v krmilnice, kjer jih je avtomatiziran sprej pobarval z neškodljivo barvo, ki se bo sama sprala v približno šestih tednih. (Umetnika trdita, da podobno metodo uporabljajo tudi znanstveniki za preučevanje vzorcev migracij ptic.)

Intervencija ni minila neopaženo: v sivem oblaku golobov, ki se spušča na Trg sv. Marka in drugje po mestu, je nekaj zelo vpadljivih posameznikov, ki so od daleč bolj kot golobom podobni tropskim papigam (ali pa morda orjaškim skobčevkam). Zelene in modre se da menda opaziti na vsakem koraku, rdeči golobi pa so postali nekakšna "trofeja" za opazovalce.

Mestni ptiči - del pokrajine, ki ga skoraj ne opazimo več
"Golobi so del naše urbane pokrajine, a nanje gledamo kot na neločljivo maso in ne kot na skupino posameznih bitij z lastnimi identitetami," je Charriere razložil za časopis Corriere della Sera. "Če jih pobarvaš tako, da so med seboj različni, golobi za ljudi postanejo bolj sprejemljivi." Umetnika sta enak projekt speljala že junija v Köbenhavnu, kjer sta ga poimenovala Life Clock.

Drugačnost te v ptičjem svetu ne naredi bolj seksapilnega
Vsi nad idejo seveda niso navdušeni: ornitologi ji nasprotujejo, češ da se "normalni" golobi ne bodo hoteli pariti s svojimi kričečimi vrstniki. Vegetarijanska zveza in Liga proti vivisekciji sta projekt že prijavili policiji; umetnika obtožujejo suma mučenja živali, obenem pa so mnenja, da ptice spadajo v divjo favno in so zato del "neodtujljive dediščine države".

Benetke so z demografsko eksplozijo golobov na bojni nogi že desetletja: ptice krivijo za vse, med drugim, da s svojimi gnezdi in s kislino prepojenimi izločki uničujejo zgodovinske spomenike.

Mednarodni arhitekturni bienale, ki v Benetkah poteka med 29. avgustom in 25. novembrom, pod skupnim naslovom Common Ground (Skupni temelj) razstavlja 65 arhitekturnih projektov iz 55 držav, med katerimi so letos prvič Kuvajt, Kosovo, Peru in Angola. Več o bienalu boste našli tukaj.