V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota so odprli razstavo, ki jo je pripravil Spominski mirovni muzej iz Hirošime. Razstava z naslovom Hirošima opozarja na grozote jedrskega orožja. V Slovenijo je razstavo pripeljalo Železničarsko esperantsko društvo, ki je navezalo stike s Spominskim mirovnim muzejem iz Hirošime. Lani spomladi je bila najprej na ogled v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.

Kot je povedala direktorica murskosoboškega muzeja Metka Fujs, je glavni namen razstave opozarjati na grozljive razsežnosti jedrske bombe. Ne gre samo za žrtve in porušenje v času eksplozije, temveč da posledice občutijo tudi prihodnje generacije. Umirali so otroci, ki takrat še sploh niso bili rojeni, je dejala Fujsova.

"Na žalost spomini na našo tragedijo povsod po svetu bledijo, zaloge nuklearnega orožja pa se kopičijo in posodabljajo s sredstvi še večje rušilne moči," je zapisal direktor Spominskega mirovnega muzeja v Hirošimi Kouitiru Maeda. Izrazil je upanje, da bodo obiskovalci razstave doumeli realnost posledic jedrskega orožja in nujnost njegove ukinitve.

V izvlečku iz brošure Potovanje v Hirošimo – vodnik po mestu spomenikov, ki jo je izdal Center za esperanto v Hirošimi (izvirni naslov: Vojago en Hirosima – Gvidlibro pri la urbo de monumentoj), med drugim piše:

Prva atomska bomba padla na "mesto miru"
V mestu Hirošima je več kot 200 spomenikov, ki opominjajo pred posledicami uničujoče atomske bombe. Hirošima je imenovana "mesto miru" ali "mesto vode". Leži v delti reke Oota-gawa, katere šest rečnih rokavov teče skozi mesto. Pred približno 600 leti je bilo tukaj pet vasic. Leta 1589 je zemljiški posestnik Moori Terumoto na delti dal graditi grad, ki je bil končan deset let pozneje. Ob gradu se je nato razvila Hirošima.

Leta 1894, ko se je med Japonsko in Kitajsko začela vojna, je bilo v gradu nastanjeno glavno vojaško poveljstvo. Takrat se je v pristanišču v mestu razvil živahen vojaški promet. Tujci so takrat dobili vtis, da je Hirošima vojaško mesto. Govori se, da je bil to eden izmed razlogov, da je mesto postalo cilj atomske bombe.

6. avgust 1945, 8.15. Prva atomska bomba v zgodovini človeštva je eksplodirala nad Hirošimo. Uničeno je bilo velemesto s 400.000 prebivalci, od katerih je bilo 350.000 mrtvih takoj. Rečeno je bilo, da 70 let nobeno drevo, niti rastlina ne bo rasla na zemlji, uničeni od atomske bombe. Toda Hirošima je ponovno oživela v velemesto z 1.160.000 prebivalci.

V smeri vzhod-zahod poteka prek rokavov reke Avenija miru, ki je dolga 3 kilometre in pol ter široka 100 metrov. Ob Aveniji med dvema rekama je Park miru, kjer stojijo spomeniki žrtvam atomske bombe, Mirovniški muzej itd. Na enem od spomenikov je zapisano: "Mir vašemu pepelu, ponovne krivde ne bomo dopustili." Severno leži spomenik otroškim žrtvam atomske bombe.

Sadako, simbol grozovitih posledic jedrske bombe
V Murski Soboti je na ogled tudi pismo deklice Sadako Sasaki, ki je bila, ko so Američani na Hirošimo vrgli atomsko bombo, stara dve leti. Deset let pozneje je zaradi radioaktivnega sevanja zbolela za levkemijo in istega leta umrla. Sadako je postala simbol posledic jedrske vojne, njen spomenik z zlatim žerjavom v rokah pa v Hirošimi stoji že od leta 1958.

V omenjeni brošuri o Sadako piše: "Bila je živahna in zdrava. V šoli je imela rada telovadbo. Februarja 1955 je zbolela. V bolnišnici so ji rekli, da bo ozdravela, če bo naredila tisoč žerjavov iz papirja. Deklica se je trudila, a svojega cilja ni dosegla. Toda oktobra je 12-letna šolarka umrla zaradi levkemije od radioaktivnega sevanja atomske bombe. Njeni prijatelji sošolci so nato pozvali šolarje po vsej deželi k nabiralni akciji za gradnjo spomenika. Veliko se jih je odzvalo in prispevalo svojo žepnino. Z esperantisti se je akcija uspešno razširila tudi v tujino. Maja 1958 so odkrili spomenik, na katerem šolarji pozivajo: 'Nobene vojne več! Mir za vedno!'"