![Razstavo, naslovljeno Magritte: Potopitvena izkušnja – Bruselj, so odprli 29. marca in bo predvidoma na ogled do 26. maja. Foto: EPA Razstavo, naslovljeno Magritte: Potopitvena izkušnja – Bruselj, so odprli 29. marca in bo predvidoma na ogled do 26. maja. Foto: EPA](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2024/04/01/66171231.jpg)
To je predstavitev enega največjih umetnikov v zgodovini, na kateri se je mogoče podati na potovanje skozi njegov svet in si oglati genija od blizu: od njegovega abstraktnega obdobja do njegovih najbolj znanih nadrealističnih slik. Razstava s približno 300 Magrittovimi deli ponuja popolno umetnikovo retrospektivo, ki razkriva njegove slavne slike ter malo znane vidike njegove umetnosti skozi interaktivna področja in virtualno resničnost, so ob razstavi Magritte: Potopitvena izkušnja – Bruselj zapisali v Galeriji Horta.
Med oglasnimi podobami in umetniškim ustvarjanjem
Leta 1898 v Lessinesu v Belgiji rojeni Rene Magritte je študiral na Kraljevi akademiji za fino umetnost v Bruslju. Sprva se je zaposlil kot pomočnik oblikovalec v tapetni tovarni, v kateri je ustvarjal posterje in reklamne plakate. Sledila je sklenitev pogodbe z bruseljsko Galerie la Centaure, ki mu je omogočila, da se je povsem posvetil svojemu umetniškemu ustvarjanju. Leta 1927 se je preselil v Pariz in se pridružil nadrealistom okoli Andrea Bretona. Ko je po nekaj letih svoja vrata zaprla Galerie la Centaure, se je vrnil v Bruselj, kjer je z bratom ustanovil oglaševalsko agencijo, s katero sta zaslužila dovolj za preživetje.
![Rene Magritte na avtoportretu iz leta 1936. Foto: EPA Rene Magritte na avtoportretu iz leta 1936. Foto: EPA](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2024/04/01/66171222.jpg)
Pipa, klobuk in oblački na nebu ...
Za njegovo ustvarjanje je značilno, da ni sledil podzavesti, temveč je skušal stvarnost predstaviti v novih, presenetljivih oblikah. Njegove mnogokrat paradoksalne in enigmatične podobe so polne simbolov sanj, otroških spominov, hrepenenja in nedosegljive sreče, naslikane v iluzionistični perspektivi in s pozornostjo za podrobnosti.
Magritte je uporabljal omejeno število skrbno izbranih motivov ne glede na to, v katerem mediju je ustvarjal. Motive, kot so pipa, klobuk in oblački na nebu, je vedno znova uporabljal v različnih kombinacijah in nenavadnih kontekstih. Znan je predvsem po nenavadnih kompozicijah in ustvarjanju provokativnih fantazij, ki jih je osmišljeval znotraj elementov vsakodnevnega življenja.
![Varljivost podob iz leta 1929 je eno najslavnejših umetnikovih del. To je slika, ki je na prvi pogled videti kot oglas za prodajalno s tobačnimi izdelki, a je pod podobo pipe zapisal: Varljivost podob iz leta 1929 je eno najslavnejših umetnikovih del. To je slika, ki je na prvi pogled videti kot oglas za prodajalno s tobačnimi izdelki, a je pod podobo pipe zapisal:](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2024/04/01/66171227.jpg)
"Vse, kar vidimo, skriva nekaj drugega"
Med umetnikova najslavnejša dela spadajo tista, v katerih je opozarjal na varljivost podob in ki si jih na predavanjih pogosto "izposojajo" profesorji semiologije: upodobil je na primer pipo in jabolko, ki jima je dodal napisa "To ni pipa" in "To ni jabolko". S tem je želel opozoriti, da gre pri upodabljanju predmetov – pa čeprav v izjemno naturalističnem slogu – še zmeraj zgolj za upodabljanje. Podoba na sliki torej ni pipa, temveč zgolj njena upodobitev. "Vse, kar vidimo, skriva nekaj drugega. Vedno težimo k ugledanju tistega, kar je skrito pod videnim," je nekoč dejal Magritte.
Zanimanje za njegovo delo se je močno povečalo v 60. letih preteklega stoletja, saj je s svojim ustvarjanjem vplival na pop art ter na minimalistično in konceptualno umetnost. Umrl je leta 1967 in je pokopan v Bruslju, kjer so leta 2009 ustanovili njemu posvečeni muzej, ki deluje v okviru Kraljevih muzejev lepih umetnosti Belgije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje