To je predstavitev enega največjih umetnikov v zgodovini, na kateri se je mogoče podati na potovanje skozi njegov svet in si oglati genija od blizu: od njegovega abstraktnega obdobja do njegovih najbolj znanih nadrealističnih slik. Razstava s približno 300 Magrittovimi deli ponuja popolno umetnikovo retrospektivo, ki razkriva njegove slavne slike ter malo znane vidike njegove umetnosti skozi interaktivna področja in virtualno resničnost, so ob razstavi Magritte: Potopitvena izkušnja – Bruselj zapisali v Galeriji Horta.

Med oglasnimi podobami in umetniškim ustvarjanjem
Leta 1898 v Lessinesu v Belgiji rojeni Rene Magritte je študiral na Kraljevi akademiji za fino umetnost v Bruslju. Sprva se je zaposlil kot pomočnik oblikovalec v tapetni tovarni, v kateri je ustvarjal posterje in reklamne plakate. Sledila je sklenitev pogodbe z bruseljsko Galerie la Centaure, ki mu je omogočila, da se je povsem posvetil svojemu umetniškemu ustvarjanju. Leta 1927 se je preselil v Pariz in se pridružil nadrealistom okoli Andrea Bretona. Ko je po nekaj letih svoja vrata zaprla Galerie la Centaure, se je vrnil v Bruselj, kjer je z bratom ustanovil oglaševalsko agencijo, s katero sta zaslužila dovolj za preživetje.

Pipa, klobuk in oblački na nebu ...
Za njegovo ustvarjanje je značilno, da ni sledil podzavesti, temveč je skušal stvarnost predstaviti v novih, presenetljivih oblikah. Njegove mnogokrat paradoksalne in enigmatične podobe so polne simbolov sanj, otroških spominov, hrepenenja in nedosegljive sreče, naslikane v iluzionistični perspektivi in s pozornostjo za podrobnosti.

Magritte je uporabljal omejeno število skrbno izbranih motivov ne glede na to, v katerem mediju je ustvarjal. Motive, kot so pipa, klobuk in oblački na nebu, je vedno znova uporabljal v različnih kombinacijah in nenavadnih kontekstih. Znan je predvsem po nenavadnih kompozicijah in ustvarjanju provokativnih fantazij, ki jih je osmišljeval znotraj elementov vsakodnevnega življenja.

"Vse, kar vidimo, skriva nekaj drugega"
Med umetnikova najslavnejša dela spadajo tista, v katerih je opozarjal na varljivost podob in ki si jih na predavanjih pogosto "izposojajo" profesorji semiologije: upodobil je na primer pipo in jabolko, ki jima je dodal napisa "To ni pipa" in "To ni jabolko". S tem je želel opozoriti, da gre pri upodabljanju predmetov – pa čeprav v izjemno naturalističnem slogu – še zmeraj zgolj za upodabljanje. Podoba na sliki torej ni pipa, temveč zgolj njena upodobitev. "Vse, kar vidimo, skriva nekaj drugega. Vedno težimo k ugledanju tistega, kar je skrito pod videnim," je nekoč dejal Magritte.

Zanimanje za njegovo delo se je močno povečalo v 60. letih preteklega stoletja, saj je s svojim ustvarjanjem vplival na pop art ter na minimalistično in konceptualno umetnost. Umrl je leta 1967 in je pokopan v Bruslju, kjer so leta 2009 ustanovili njemu posvečeni muzej, ki deluje v okviru Kraljevih muzejev lepih umetnosti Belgije.