,

Claude Monet. Les arceaux de roses, Giverny, 1913. Foto: Wikipedia
Claude Monet. Les arceaux de roses, Giverny, 1913. Foto: Wikipedia

Med njimi so španska slikarja Pablo Picasso in Salvador Dali, francoski slikarji Claude Monet, Paul Cezanne, Paul Gauguin in Pierre-Auguste Renoir ter belgijski slikar Rene Magritte.

Deset del so prodali za po več kot deset milijonov ameriških dolarjev. Dražba, ki so jo predvajali v živo prek Instagrama, je pritegnila skoraj 20.000 gledalcev. Tri slike ikon sodobne umetnosti so na dražbi prodali za skupno skoraj 166 milijonov dolarjev, kar po mnenju poznavalcev potrjuje razcvet svetovnega trga, je na spletni strani objavil britanski The Guardian.

Picassovo Femme nue Couchee, upodobitev umetnikove muze Marie-Therese Walter kot morskega bitja z več okončinami, so prodali za 67,5 milijona dolarjev. To je eden od najvišjih zneskov, ki so jih kdaj dosegli za portret umetnikove ljubimke. Njuno razmerje se je začelo, ko je bila stara 17 let, on pa 45 let. "Picassovi portreti njegove zlate muze Marie-Thérèse so nezgrešljiva ikona umetnosti 20. stoletja," je prepričana Brooke Lampley, vodja svetovne prodaje pri dražbeni hiši Sotheby's.

Platno Femme nue couchée je po njenih besedah "globoko lirična oda umetnikovi nebrzdani strasti do Marie-Thérèse". "Portret s svojimi plavutkami, podobnimi, neskončno upogljivimi okončinami hipnotizira, obenem pa upodobi Picassovo muzo kot ultimativni izraz njegovega genija."

Sorodna novica Picassova ljubimka kot lovkasto morsko bitje: redko viden portret gre prvič na dražbo

Na dražbi so skupno prodali še šest Picassovih del, vključno s sliko L'Etreinte, ki prikazuje moškega in žensko v objemu v spalnici. Cena zanjo je bila 14,1 milijona dolarjev.

Slika Le Grand Canal et Santa Maria della Salute Clauda Moneta, ki je bila dokončana leta 1908, velja za najdražji pogled na Benetke, saj so ga na dražbi prodali za 56,6 milijona dolarjev. Še enega Moneta, Les Arceaux de Roses, Giverny, pa so prodali za 23,3 milijona ameriških dolarjev.

V migetajoči svetlobi ujet trenutek
Monet se je rodil leta 1840 v Parizu, mladost pa preživel v pristaniškem mestu Le Havre, kjer se je učil risanja. Da bo življenje posvetil slikanju, se je odločil pri 19 letih. Po letu 1860 se je v Parizu družil z Manetem, Pissarojem, Renoirjem in Sisleyjem. Od leta 1862 je študiral pri Charlesu Gleyru.

Danes ga umetnostna zgodovina uvršča med najpomembnejše impresionistične slikarje, likovne revolucionarje 19. stoletja. Vse pogosteje je ustvarjal v naravi po načelih plenerizma, najprej razmeroma realistične pejsaže in prizore iz meščanskega življenja, pozneje je z igro barv in svetlobe povsem svobodno interpretiral motiv kot subjektivno likovno podobo trenutka.

Sorodna novica Na dražbo gre slika Clauda Moneta, "verjetno najbolj ikonična slika od vseh beneških slik"

Slika Clairiere Paula Cezanna je na dražbi dosegla 41,7 milijona dolarjev. To je bilo eno od treh klasičnih impresionističnih slik, ki jih je toledski Muzej umetnosti prodal zaradi ustanovitve sklada za financiranje umetniških pridobitev.

Cezanne (1839–1906) je postavil temelje modernemu likovnemu ustvarjanju in vplival na Paula Gauguina in Vincenta van Gogha. Vpliv je imel tudi na kubiste in fauviste ter na abstraktno umetnost 20. stoletja.

V nasprotju z impresionisti, ki so z barvnimi lisami skušali predstaviti svojo subjektivno iluzijo o snovnem svetu, je želel ohraniti trdno podobo predmetov. S čvrstimi, poenostavljenimi oblikami v kontrastnih barvah je oblikoval nov slikarski izraz z uravnoteženim ritmom in barvno harmonijo, v katerem sta barva in oblika postali avtonomni vrednoti.