Zanimiv je že naslov razstave Ilirija ali kar hočete, v katerem lahko prepoznamo navezavo na Shakespearjevo komedijo Dvanajsta noč ali kar hočete, ki se dogaja v Iliriji, na obali katere po brodolomu pristane Viola in se preobleče v moškega. Sledi komedija zmešnjav in preoblačenja, vrnitev Violinega brata dvojčka, ki naj bi bil izgubljen v brodolomu. A to je druga zgodba, nepovezana s temo razstave.

Namesto dualizma trializem?
Začnimo približno stoletje po ustanovitvi kraljestva Ilirija. Pred atentatom nanj leta 1914 je prestolonaslednik Franc Ferdinand podpiral preoblikovanje Avstro-ogrske v državo s tremi enakopravnimi enotami: avstrijski in ogrski naj bi se pridružil še slovanski del. Nekaj podobnega je bila tudi ideja o formiranju Ilirskega kraljestva po koncu Ilirskih provinc. Te so bile, kot je povedal avtor razstave Janez Polajnar, ustanovljene iz gospodarskih in političnih razlogov, z namenom pomorske blokade Avstrije.

Zanimivo je, da je bil zagovornik reformacije Avstrijskega cesarstva kancler Klemens von Metternich, a iz tega ni bilo nič. Kraljestvo Ilirija, ustanovljeno leta 1816, je bilo zgolj upravna enota in formalno po statusu ne izenačeno z avstrijskim cesarstvom in kraljevino Ogrsko. Še več, niti status upravne enote ni bil povsem nedvoumen; skratka Ilirija je in ni obstajala.

Metternich je sicer ustanovitev ilirskega kraljestva zagovarjal kot protiutež Ogrski. To je bil notranjepolitični argument, v zunanjepolitičnem oziru pa bi združeni Slovani znotraj Habsburške monarhije pomenili opozicijo Rusiji.

Ilirija, ki v različnih dobah pomeni različno
Ime Ilirija se sicer izvorno navezuje na antično ozemlje, ki je ozemeljsko približno ustrezalo povojni Jugoslaviji in delu Albanije oziroma je administrativna provinca segala od Konstantinopla do Julijskih Alp, od Jadrana do Donave. Znotraj njega je v različnih obdobjih od 8. stoletja pred našim štetjem obstajalo več različnih kraljestev, celotnemu ozemlju pa so vladali le Rimljani. Ali kot je na vodstvu dejal avtor razstave Janez Polajnar, lahko skozi zgodovino sledimo nedosledni uporabi pojma Ilirija.

Ilirija, pojem v uporabi tudi v sodobnem času
Danes poimenovanje Ilirija največkrat povezujemo z Ilirskimi provincami v času Napoleona in s tem obdobjem je povezana tudi sodobna uporaba imena Ilirija: leta 1897 so po Iliriji poimenovali košarkarski klub, 1904 ulico, 1911 nogometni klub, nekoliko kasneje tovarno kemičnih izdelkov, kmalu bomo lahko ponovno plavali na Iliriji … Ime Ilirija je povezano tudi s Planico. Pobudnik skakalnega centra Joso Gorec je bil član športnega kluba Ilirija. Želel si je postaviti sodobno športno letovišče in je najprej dal zgraditi dom Ilirija, ki so ga odprli leta 1931.

Eden zanimivejših eksponatov na razstavi je 'slovanski' tarok Hinka Smrekarja z motivom ilirskega grba oziroma grba t. i. stare Ilirije, ki predstavlja polmesec s šesterokrako zvezdo med obema krajcema. Za njegovo uporabo se je denimo zavzemal jezikoslovec Ljudevit Gaj, ki je sprejel idejo širše slovanske skupnosti in grb, skupen "vsem našim plemenom in našim deželam".

Razstava o avstrijskem upravnem projektu iz leta 1916 govori o imenu, času, pojmu Ilirija, pa tudi o identiteti našega prostora in pripadnosti.