V ljubljanski galeriji Kresija so v okviru projekta Lipica v Ljubljani in predstavitve bogate lipiške zgodovinske in kulturne dediščine na ogled umetniška dela Avgusta Černigoja (1898-1985). S priložnostno razstavo v Ljubljani, pri kateri sodeluje tudi Mestna občina Ljubljana, pa Kobilarna Lipica napoveduje tudi veliki dogodek, ko se bo 11. marca v dvorani Stožice v Ljubljani ob spremljavi orkestralne glasbe predstavila s svojo klasično šolo jahanja v glasbeno-scenskem spektaklu z vrhunsko glasbo in glasbenimi izvajalci.

Razstavo Avgusta Černigoja, ki jo je Kobilarna Lipica pripravila skupaj z Mestno občino Ljubljana in galerijo Kresija, je na posebnem dogodku slavnostno odprl župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, dela so že na ogled javnosti. Kobilarna Lipica je za sploh prvo predstavitev del tega velikega slovenskega umetnika in Prešernovega nagrajenca pripravila 10 umetniških del iz obdobja 50. in 60. let 20. stoletja. Tehnika del, ki so vzeta iz depoja galerije Avgusta Černigoja in jih bo javnost videla sploh prvič, po koncu razstave 2. marca pa bodo vrnjena nazaj v depo, je olje na lepenki, olje na platnu, olje na lesonitu in tempera na lepenko.

"Naj umetnost služi ljudstvu"
Avgust Černigoj je sicer utemeljitelj konstruktivizma pri nas in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Za svoje delo je leta 1976 prejel tudi Prešernovo nagrado, najvišje narodno priznanje za umetnost.

Njegov umetniški opus sestavlja približno 1.400 del, od katerih si jih je 400 mogoče ogledati v galeriji v Lipici. Stalna razstava prikazuje prerez Černigojeve umetnosti in predstavlja področja, s katerimi se je ukvarjal v svojem več kot 60 let trajajočem ustvarjalnem obdobju. Pretežen del opusa zajemajo grafike, od lesoreza in linoreza, pa do bakroreza, suhe igle in akvatinte. Vsebinsko se je Avgust Černigoj loteval tako figuralnih motivov in predmetnega sveta kot čiste abstrakcije. Različne elemente in simbole je vrezoval v večinoma majhne formate ter ostajal zvest konstruktivizmu in njegovim načelom, za katere se je odločil po svojem šolanju v znameniti weimarski šoli Bauhaus.

S pomočjo in posluhom takratnega vodstva v Kobilarni Lipica je Avgust Černigoj zadnjih pet let svojega življenja preživel in v tem času tudi ustvarjal v Lipici. Lipica mu je v eni izmed hotelskih sob hotela Maestoso ponudila zatočišče in dom, saj je pred tem v težkih socialnih razmerah in revščini živel v Trstu. V zahvalo in hvaležnost je slikar še vsa svoja dela zapustil Lipici. Černigojeva želja in reklo je namreč bilo, da "naj umetnost služi ljudstvu". Leta 1987, dve leti po njegovi smrti, je skupina umetnikov Novi kolektivizem v Lipici oblikovala stalno razstavo Galerije Avgusta Černigoja in pri tem upoštevala Černigojeve želje glede videza galerije.