V juniju je Nemčija sprejela zakon, po katerem je treba za izvoz dragocenih narodnih kulturnih dobrin, ki so starejše od 75 let in vredne več kot 300 tisoč evrov, pridobiti odobritev odborov v posameznih zveznih deželah. Prej je to veljalo le za izvoz v države zunaj Evropske unije. Nemški parlament je odločitev utemeljil s tem, da imajo umetnine nemških avtorjev za državo preveliko nacionalno vrednost.

Predlog zakona je sprožil besne odzive nemških prodajalcev umetnin, ki so enotni, da je vladna regulacija na tem področju pretirana. Številni sodobni umetniki, vključno z nemškima slikarjema Gerhardom Richterjem in Georgom Baselitzem, so zagrozili, da bodo svoja dela umaknili iz muzejev, s čimer bi imeli možnost umetnine prodati, še preden bo začel zakon veljati.

"Stanje je veliko, veliko hujše, kot si mislite. Nekateri muzeji sploh ne bodo mogli več pripraviti razstav," je za nemško tiskovno agencijo DPA povedala Ingvild Goetz in dodala, da je zakon zelo nejasen. "V lasti imam na primer zgodnja dela, za katere nisem prepričana, ali jih zakon zaobjame. Razmišljala sem, da bi jih tako kot drugi zbiralci vložila v tujini, dokler ne izvem, ali so v nevarnosti ali ne."

Duh novega časa ...
Kot je v intervjuju še poudarila Ingvild Goetz, ji je bilo popolnoma vseeno, ali je Beckmana gledala v Londonu, Parizu ali Berlinu. "Ne razumem tega nacionalizma, še posebej zaradi naše velike ideje o združeni Evropi. Vendar kaže, da vseeno ustreza duhu časa."