Razstava v Benetkah ponuja na ogled približno 50 Mušičevih del. Foto: Ljudmila
Razstava v Benetkah ponuja na ogled približno 50 Mušičevih del. Foto: Ljudmila
Zoran Mušič
Slikar se je med drugim posvečal tudi motivu konjičkov.

Razstavo so tako odpirli točno leto dni po tem, ko se je poslovil slikar, ki se je ljubiteljem likovne umetnosti vtisnil v spomin predvsem s svojimi konjički, dalmatinskimi krajinami in ciklom Nismo poslednji, ki priča o grozotah iz koncentracijskega taborišča Dachau. Na razstavi, ki jo je postavil kustos Jean Clair, so na ogled ponudili kakih 50 Mušičevih del, risb, temper in platen, ki bodo javnosti predstavljena prvič. Večino del si bo širše občinstvo lahko ogledalo prvič, na njih, ki so bila javnosti bolj kot ne skrita, pa se slikar posveča že dobro znanim motivom.

Krik človeškega lika
Najbolj je prepoznaven motiv človeškega lika, ki ga je umetnik obravnaval skozi avtoportret, portret svoje žene Ide ali dvojni portret. V vseh portretih je mogoče občutiti osamljenost in krhkosti človeškega bitja. Umetniku je uspelo samo z nekaj potezami čopiča izpovedati vso tragično lepoto, ki izhaja iz uzaveščenosti v okoliščinah tega sveta. Ob gledanju slik je mogoče začutiti nekakšen krik, ki ga izražajo tudi nagrmadena trupla cikla Nismo poslednji, z njim slikar opozarja na dušo gledalca in ne dovoli njegovi zavesti, da bi se kakor koli izognila kruti resnici.

Življenje v mirovanju elementov
“Mislim, da sem po tem, ko sem videl trupla brez vseh zunanjih rekvizitov, brez vsega odvečnega, brez mask licemerstva, brez odlikovanj, s katerimi se kitijo ljudje in družbe, odkril resnico: strašno in tragično, ki sem se je dotaknil z rokami …” je o svojem delu zapisal Zoran Mušič. In prav tem mislim je mogoče slediti v številnih Mušičevih delih, od že omenjenih portretov pa vse do krajin, sienskih gričev ali golih skalnatih pejsažev. Na njegovih slikah je mogoče zaznati življenje, ki ga skuša prikriti navidezno mirovanje elementov.

Spokojnost v zgodnjih delih
Med razstavljenimi deli je tudi notranjščina katedrale, ki jo je metnik naslikal še preden ga je doletela usoda taborišča. Že dela tega mladostniškega obdobja ponujajo značilnosti, ki jih nato izražajo še sintetične beneške vedute. Umirjena laguna daje občutek negibnosti in spokojnosti, ob tem pa izraža pričakovanje časa, ko bo lahko izrazila svojo tisočletno stvarnost.

Na ogled so tudi štiri tempere iz leta 1948, ki so nastale v slikarjevem ateljeju v palači beneškega konservatorija Benedetto Marcello, ogledati pa si je mogoče tudi stensko sliko, ki jo je kasneje postavil na fiksno podlago. Na slikah je mogoče opazovati akt in niz dalmatinskih motivov z umetniku dragimi konjički, ki jih je slikar ovekovečil v tehniki tempere.

Razstavo spremlja katalog v italijanščini, angleščini in slovenščini, v katerega sta svoja spoznanja o Mušičevi umetnosti zapisala kuratorja Jean Clair in Auror Fonda.