Razstava v Moderni galeriji nosi podnaslov Volilo dr. Dušana Prevorška; zapuščina moža, ki je bil avtoriteta na področju polimerne fizike in kemije, je namreč konec lanskega leta prešla v roke galerije. Posthumna donacija obsega pet Mušičevih gvašev, ki jih je mojster naslikal med letoma 1938 in 1944.

Korčula kot oaza miru
V novopridobljeno zbirko del nas simbolično uvaja motiv s Korčule (1938), ki nosi naslov Domov, saj so se dela v kraje svojega nastanka vrnila čez lužo, kjer je dr. Prevoršek uspešno deloval od leta 1958, ko se je zaposlil pri podjetju Goodyear Tire & Rubber Company v Ohiu do devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je strokovno kariero končal kot svetnik dveh univerz in državnega raziskovalnega sveta v ZDA.

Kolekcijo Mušičevih zgodnjih gvašev iz Prevorškove zbirke dopolnjujejo še en motiv s Korčule, ena od upodobitev iz obsežnejše serije železniških postaj, ljubljanski motiv z vrtiljakom iz nabrežja Ljubljanice in Ponte della Fava v Benetkah, ki ga je umetnik naslikal leta 1944, ko je v mestu ob lagunah pripravil prvo uspešno razstavo svojih gvašev. K odmevnosti takratne razstave v beneški Piccola Galleria je s svojim uvodnim zapisom v katalogu prispeval sloveči slikar Filippo de Pisis.

Novopridobljenim delom postavitev razstave dodaja še nekaj dokumentarnega gradiva in jo pospremi z dokumentarnima portretoma Zorana Mušiča iz leta 1992 in 1995, ki sta ju posnela Nataša Prosenc in Jože Hudeček.

Njegova umetnost živi naprej
Zoran Mušič, ki je maja lani umrl v Benetkah, se s svojim slikarstvom, znan je bil zlasti po oljih, gvaših in pastelih, izvrsten pa tudi v risbi in različnih grafičnih tehnikah, širil pojmovanje sodobne slovenske umetnosti. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen: leta 1979 je prejel Jakopičevo nagrado, leta 1981 veliko častno nagrado 14. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, leta 1991 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.