Za zamudnike, ki jim ni uspelo ujeti razstave na Bledu, in tiste, ki bi si Dalíjeve mojstrovine morda želeli ogledati še enkrat, so dela na ogled v Naskovem dvorcu, ki je pomemben spomenik lokalnega pomena in je tudi vpisan v Register nepremične kulturne dediščine. Na razstavi s preprostim naslovom Dalí si je mogoče ogledati več kot 200 grafičnih listov iz Dalíjevih najobsežnejših opusov, Biblie Sacre in Božanske komedije. Opusa sta razstavljena v celoti, obiskovalcem pa sta na ogled do 14. marca 2010.

Dalíjeva grafika najbliže občinstvu
V Dalíjevem obsežnem opusu, slikarskem, oblikovalskem in celo kiparskem, predstavlja grafika tisto področje njegovega ustvarjanja, ki je njegovo umetnost približala širšemu krogu občinstva. Grafična dela so nastajala večinoma v serijah in izhajala v grafičnih mapah, grafika pa je bila za Dalíja odlična priložnost za ilustriranje literarnih del, ki so mu bila posebej blizu, ali si jih je želel likovno komentirati in jih po svoje nadgraditi.

Najobsežnejši seriji ilustracij sta nastali za Dantejevo Božansko komedijo in Biblio Sacro. Oba cikla ilustracij spadata v njegovo drugo – "nuklearno-mistično" obdobje, ki ga zaznamuje združevanje religioznih vsebin z najnovejšimi znanstvenimi odkritji, predvsem atomske fizike in matematike. Dalí je z ilustracijami obema deloma podelil svojevrstno nadgradnjo, ki pa razumevanja teksta ne olajšuje, ampak ga dodatno zapleta.

Biblia Sacra
Dalíjeve ilustracije za Biblio Sacro sestavlja 105 litografij in velja za najobsežnejše objavljeno Dalíjevo delo. Avtor ga je ustvarjal med letoma 1963 in 1969, naročnik pa je bil Dalíjev prijatelj pokrovitelj Giuseppe Albertto, ki si je zadal nalogo, da bo umetnika pripeljal k Bogu in s študijem Biblije tudi nazaj v zavetje Katoliške cerkve.

Božanska komedija
Nekaj povsem drugega pa je Dalíja gnalo v raziskovanje Dantejevega sveta in njegove Božanske komedije, saj se je s tem srednjeveškim literarnim genijem ukvarjal več desetletij. Italijanska vlada ga je leta 1950 ob sedemstoti obletnici Dantejevega rojstva najela, da za posebno izdajo Božanske komedije priskrbi ilustracije. Takrat je izdal, da to delo zrcali njegov lasten duhovni razvoj, pozneje pa kontroverzno izjavil, da Komedije ni nikoli bral.

Medtem ko pri ilustracijah za Komedijo lahko opazujemo vsaj nekatere glavne značilnosti ali "velike teme" njegove umetnosti, bi za ilustracije Biblije na prvi pogled komaj lahko rekli, da pripadajo Dalíju. Zanje je Dalí uporabil posebno tehniko streljanja barve na papir, t. i. buletizem, svoj lasten izum; iz ustreljenih pack barve je nato z različnimi tehničnimi pristopi dokončeval ilustracije. Nekatere izmed ilustracij se spogledujejo celo z abstrakcijo, čeprav je bil Dalí njen glasni nasprotnik, saj je po njegovem mnenju prava umetnost le tista, ki zmore podajati zgodbo.