Njegova dela pa so tudi vključena v Berlinu razstavljeno zbirko nadrealistične umetnosti, ki obsega več kot 250 nadrealističnih del, in del, ki so nastala še pred tem gibanjem, a so nanj vplivala, oziroma že kažejo znake nadrealističnih fantazij in fantazem. Med razstavljenimi eksponati so jedkanice iz pozne ustvarjalnosti Goye in umetnine Maxa Klingerja, Maxa Ernsta, Odilona Redona, Paula Kleeja, Jeana Dubuffeta, grafika Piranesija in dela Salvadora Dalija ter Luisa Bunuela.

Zbirka slik, kipov in skic z naslovom Surrealistični svetovi je razstavljena v stavbi Stuelerbau v zahodnem berlinskem okrožju Charlottenburg, kjer je prej domoval egipčanski muzej. Zbirka, imenovana Scharf-Gerstenberg, je del dediščine Otta Gerstenberga, ki je v začetku 20. stoletja kupil mnogo umetnin. Zbirko sta v javnosti predstavila njegova vnuka Dieter in Walter Scharf, ki sta jo za deset let posodila berlinskemu mestnemu muzeju Berggruen. Direktor berlinskih muzejev Peter-Klaus Schuster je zbirko označil za odlično dopolnitev muzeja.

Sanjski svet kot osnova
Nadrealizem je svojo pot začel v Parizu v začetku 20. let prejšnjega stoletja, ko je njegov voditelj Andre Breton znova opredelil Appollinerovo skovanko - Appolliner je nadrealizem razumel kot nasprotje posnemanja narave (naturalizma). Breton pa je pojme opredelil kot prikazovanje nadnaravnega, nedoumljivega in izražanje višje stvarnosti v obliki asociacij pod vplivom nezavednih duševnih mehanizmov.

Surrealizem je nastal iz dadaizma, ki je pred prvo svetovno vojno ustvarjal "antiumetnost" kot nasprotovanje zavestnemu razlogu in navdihu risanja. Toda novonastala smer ni poudarjala negacije, ampak pozitivno izražanje. Predvsem pa je šlo za odziv na destrukcijo, povzročeno s strani racionalistov, ki so vodili evropsko kulturo in politiko v prihodnosti ter dosegli višek med grozotami prve svetovne vojne.

Nadrealizem se je razvil tako v slikarstvu kot literaturi, dela pa vsebujejo elemente presenečenja, humor in nepričakovano postavljanje meja in njihovo rušenje. Nadrealisti so skozi svoja dela izražali filozofske ideje, Breton pa je bil prepričan, da je nadrealizem vrhunec vseh revolucionarnih gibanj. Kot vir domišljije pa so nadrealisti videli nezavedno, pri čemer so se sklicevali na Freudove teorije.

L. Š.