Razstava Dalí in čar ilustracije (Dalí i magija ilustracije), ki predstavlja grafike, kipe in knjigo enega največjih umetnikov 20. stoletja, Salvadorja Dalíja (1904-1989), bo med 16. in 30. junijem na ogled v niški Galeriji sodobne likovne umetnosti. Postavitev, ki so jo v galeriji organizirali skupaj z beograjsko "vejo" Inštituta Cervantes, se bo ponašala z 18 Dalíjevimi deli. V niški galeriji napovedujejo naval obiskovalcev, ne samo iz Srbije, temveč tudi iz okoliških držav.
Impozantni mojster stopljenih ur
Predvsem Španci so se 23. januarja letos spomnili na 20. obletnico smrti najrazvpitejšega med umetniki, ki so se zavezali nadrealizmu (po ocenah strokovnjakov traja približno 20 let od umetnikove smrti, da postane ta zanimiv za zbiratelje - in Dalí je trenutno bolj iskan od katerega koli sodobnika). V desetletnem obdobju, ko je bil v nenehnem stiku z nadrealisti, sta pri Dalíju absurd in norost postala bistvena elementa njegovega ustvarjanja. Njegova dela so tako natančna, da je sam govoril, da so kot ročno naslikane fotografije (da za lažno - ali kakršno koli drugo - skromnostjo ni "trpel", je v zgodovini tako ali tako neštetokrat izpričano).
Dalíjev opus je močno zaznamovala tudi njegova muza in žena, 10 let starejša Rusinja Gala (ki je bila, mimogrede, občasno tudi "navdih" Paulu Éluardu, Andréju Bretonu in Maxu Ernstu).
Največkrat zamolčano poglavje njegove biografije
Zanimivo je, da je bilo versko in politično prepričanje Salvadorja Dalija, ki ga je španski kralj Juan Carlos leta 1982 povzdignil celo v markiza Dalíja y Pubola, vse prej kot črno-belo. V mladih letih se je opredeljeval za anarhomonarhista in bil privrženec komunizma, ob izbruhu španske državljanske vojne leta 1963 pa se ni hotel javno opredeliti za nobeno stran. Po koncu druge svetovne vojne se je deloma približal Francovemu desničarskemu režimu. Tako je diktatorju ob neki priliki čestital, da je "Španijo očistil uničujočih sil".
Na publiciteto "udarjeni" Dalí se najbrž smehlja v grobu ...
Da je biografija razpitega ekscentrika, ki je najbrž eden očetov gojenja kulta lastne osebnosti, ki smo mu danes priča na vsakem koraku, pritegnila več režiserjev, ni pretirano presenečenje. Ampak kar trije filmi sočasno? Ga bodo res v kratkem igrali tako najnovejši svetovni zvezdnik Robert Pattinson kot tudi "latinoljubimec" devetdesetih Antonio Banderas in celo večni Al Pacino? (Biografski filmi o umetnikih so v zadnjih letih lahko tudi magnet za širše množice, kar sta lepo dokazala Frida (2002) in Capote (2005).)
Prvi film o slikarju, Little Ashes, je že dočakal premiero; britanska produkcija v režiji Paula Morrisona se osredotoča na mladega, v spolnosti še iščočega se Dalíja (Robert Pattison) in njegov odnos s še dvema velikima Špancema, Federicom Garcío Lorco (Javier Beltrán) in Luisom Buñuelom (Matthew McNulty).
Pod drugi film, Dalí, ki ga trenutno snemajo v Alicanteju, bo prav tako podpisan Britanec, Simon West (Con Air, Lara Croft). Tukaj bo v ospredju Dalíjev uspeh (in razvpitost) v ZDA; samooklicanega genija bo igral Antonio Banderas, Galo pa Catherine Zeta-Jones. Film bo popisal Salvadorjevo "osvajanje sveta", tudi na področju oglaševanja (konec 60. let je snemal oglas za čokolade Lanvin, oblikoval logo za lizike Chupa Chups in sodeloval pri oglaševanju Evrosonga 1969), vse do nenadnega preobrata po letu 1980, ko so mu tudi Galini "koktajli" načeli živčni sistem, umetnikovega zloma po njeni smrti leta 1982 in do njegove smrti leta 1989 zaradi odpovedi srca v starosti 84 let.
Na koncu je tu še film Dalí & I, The Surreal Story, napovedan šele za leto 2011, ki bo temeljil na kontroverzni Lauryssensovi avtobiografiji Dalí in jaz. Zadnjih 19 let Dalíjevega življenja, ki bodo tu v ospredju, je bilo namreč zelo zanimivih: slikal je manj kot prej, prodal pa je ogromno, saj je moderna umetnost postajala zelo komercialna - ljudje so začeli kupovati tudi umetnine, ki so nastale pred nekaj leti ali desetletji, in niso več iskali le tistih, ki so bile stare nekaj stoletij. Obstajajo fotografije Salvadorja Dalíja, na katerih ima svoje znamenite brke zvite v znak za dolar. Na neki način je postal zelo obseden z denarjem, to pa je Gala še spodbujala. Knjiga (in film) postavlja tezo, da je bila večina Dalíjevih poznih del ponaredkov in da je sam v prevari sodeloval. Za glavno vlogo se z Alom Pacinom menda še pogajajo.
Ana Jurc
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje