Mateja Bora se pogosto omenja kot 'režimskega avtorja', kar je po mnenju Miklavža Komelja, ki je za knjigo Stoletni Bor napisal spremno študijo, zgrešeno in zelo površno. Foto: NUK
Mateja Bora se pogosto omenja kot 'režimskega avtorja', kar je po mnenju Miklavža Komelja, ki je za knjigo Stoletni Bor napisal spremno študijo, zgrešeno in zelo površno. Foto: NUK
Matej Bor
Matej Bor je svojo partizansko liriko bogatil z intimnim odzivanjem na usodne dogodke smrti in ljubezni, pozneje pa je njegova poezija izražala lirska doživetja in tesnobne vizije, ki grozijo človeštvu. Foto: NUK

Razstavo so poimenovali Od viharjev do tišine, na njej pa razstavljajo še tipkopise, pisma in dokumente. Zanimivi so tudi osnutki, ohranjeni večinoma v beležnicah, in rokopisne opombe v tipkopisih. Med gradivom skoraj ni rokopisov iz vojnega časa. Ob italijanski okupaciji je aktivist, ki je prenašal risbe Nikolaja Pirnata za Borovo pesniško zbirko, te odvrgel, pozneje pa jih ni bilo več mogoče najti.


Na ogled je unikat tiska z naslovom Pesmi iz leta 1944 s podpisi in pripisi. Gre za zbirko, ki jo je izdal propagandni odsek pri OF-u za Gorenjsko, vendar so večino naklade uničili domobranci. NUK v zapuščini hrani tudi nekaj še neobjavljenih del, med njimi tudi avtorjevo avtobiografijo, od katere je bilo objavljenih le nekaj delov, in nekaj krajših novel. Razstavo bo danes ob 19.00 odprl Mihael Glavan, soavtor knjige Stoletni Bor, ki bo izšla maja. Odprtje bosta z branjem Borove poezije pospremila Borut Osojnik in Nana Žargi.
Ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti
Kot Vladimir Pavšič se je književnik in prevajalec rodil 14. aprila leta 1913 v Grgarju pri Gorici. O uporabi in izboru psevdonima Matej Bor je pisal v članku "Kako sem pisal Previharimo viharje". Pred izdajo pesniške zbirke med vojno je k njemu privihral sodelavec Robert Kump, ki ga je nagovoril, naj si zaradi tajnega delovanja nujno izbere novo ime. "Takole sva se z Robertom napotila tja za Savo in ugibala, kakšen psevdonim bi bil najprimernejši. Nazadnje sva se odločila, naj bo Bor. To pa zato, ker je bor žilavo, odporno, pa vendar nekam otožno drevo, ki raste povsod in mu vihar zlepa ne pride do živega. Ime Matej se nama je zdelo primerno, ker je arhaično, možato in preprosto," je zapisal.
Pred drugo svetovno vojno se je uveljavil kot kritik, med vojno pa je izdal zbirko partizanske poezije Previharimo viharje, s katero je stopil na pesniško prizorišče. Po vojni je delal na ministrstvu za prosveto in bil krajši čas ravnatelj ljubljanske Drame. Med letoma 1962 in 1966 je tudi predsedoval Slovenskemu centru PEN. V njegovem opusu najdemo tudi scenarij za film Vesna in vrsto del za otroke in mladino. Bor, ki je za svoje delo prejel številne nagrade, je umrl 29. septembra 1993 v Radovljici.