V muzeju Kunstpalast v Düsseldorfu so konec aprila odprli razstavo, ki raziskuje sorodnosti med El Grecovim slikarstvom poznega 16. stoletja in ekspresionizmom nekaj več kot tri stoletja pozneje. Razstavljena dela nazorno pokažejo, kako so se umetniki, kot so Oskar Kokoschka, Pablo Picasso, Max Beckmann, Max Oppenheimer in drugi naslanjali na delo tega starega mojstra, ki se je rodil na Kreti kot Doménikos Theotokópoulos, vendar je glavnino svojega dela ustvaril v Španiji.

Po treh stoletjih ponovno odkrit umetnik
Zanimivo je, da je bil El Greco v stoletjih po svoji smrti leta 1614 praktično pozabljen, šele moderna ga je ponovno odkrila. Nekateri umetniki so v njem videli celo vizionarskega predhodnika prelomne avantgardne umetnosti.
V času, ko se je renesansa poslavljala in se izpela v manierizmu, teren pa je bil tudi na področju umetnosti že pripravljen za protireformacijo in katoliško reakcijo, so El Greca občudovali zlasti zaradi ekstatičnosti njegovih pobožnih figur in dramatičnosti prizorov. Slikarji, ki so orali ledino umetnosti 20. stoletja, so videli nekaj povsem drugega. Seveda so opazili tudi dramatičnost, a so se osredotočili predvsem na abstraktne ploskve, v katere so se spreminjale razvihrane draperije.
Že v prvih dneh si je razstavo v Düsseldorfu ogledalo 6.500 obiskovalcev, kar je sicer treba pripisati tudi t. i. noči muzejev, ki je v soboto zvečer obiskovalce obdarila z daljšim odpiralnim časom muzejev. Samo v tej noči je po podatkih muzeja razstava privabila 3.500 obiskovalcev.