Konec druge svetovne vojne se je Picasso, ki ga je pomladila nova ljubezen, vrnil na francosko riviero (očarala ga je mlada študentka umetnosti Francoise Gilot, ki je kasneje rodila tudi njuna otroka, Palomo in Clauda, še kasneje, leta 1953, pa je postala edina Picassova ljubica, ki ga je kdaj zapustila).

Potem ko je v temnih tonih in ogromnih dimenzijah naslikal tragedijo Guernice, je po koncu vojne Picassova paleta eksplodirala v ognjemetu barv, ki so odražale srečo in upanje. Razstava La joie de vivre 1945-1948, ki bo v palači Grassi v Benetkah na ogled od 11. novembra do 11. marca prihodnjega leta, bo združila več kot 200 del, ki jih bodo za to priložnost posodili najpomembnejši svetovni muzeji in zasebniki. Na ogled bodo slike, risbe in keramike, temu pa bo dodan še širok izbor fotografij, ki bodo obiskovalce vpeljale v slikarjevo intimo in mu omogočile, da prodre v skrivnost njegovega dela.

Ni se jemal preveč resno
Razstava bo na ogled v drugem nadstropju palače Grassi, prvo nadstropje pa bo ta čas prostor odstopilo delom Francisa Pinaulta oziroma njegovi razstavi Post-pop. Picassov odnos do življenja (in umetnosti) ilustrira tudi naslednja anekdota. Moža, ki mu je očital, da njegova umetnost ni dovolj realistična, je prosil, naj mu pokaže primer realistične umetnosti. Mož je na dan privlekel fotografijo svoje žene. Kubist si jo je pozorno ogledal in sogovornika vprašal: "Torej je vaša žena ploščata, črno-bela in visoka 15 centimetrov?"

Obe naši sosedi gostita Picassa
Sicer pa je jesensko sezono razstav letos s Picassom odprla tudi dunajska Albertina. Od 22. septembra pa do 7. januarja je v sklopu razstave Slikanje proti času na ogled okoli 200 Picassovih del iz umetnikovega poznega obdobja. Razstava poudarja dialog med Picassovimi "divjimi" in čutnimi slikami, ki vsebujejo majhno število motivov, ter njegovimi natančno izdelanimi risbami, polnimi detajlov.