V deželnem muzeju za jugendstil, art deco in funkcionalizem bo do 4. maja na ogled razstava o nakitu v slogu jugendstila iz delavnic v kraju Pforzheim. Kot izvemo na razstavi Jugendstil - Schmuck aus Pforzheim – Kunstindustrie um 1900 (Jugendstil – Nakit iz Pforzheima – umetnostna industrija okoli leta 1900), je bilo danes večini nepoznano mesto na prelomu stoletij središče proizvodnje sodobnega nakita v Nemčji. V Pforzheimu se je tedaj oblikovala prava industrija nakita, ki je bila nadgradnja naglega industrijskega napredka, ki je Nemčijo zajel po letu 1830.

Z umetnostjo in obrtjo nad francosko slavo
Če se je tako imenovani nemški gospodarski in tehnološki čudež sprva odrazil v težki industriji in predvsem v izrednem napredku železniškega prometa, je tudi zaradi nenehnega tekmovanja Nemčije z večnim političnim rivalom, Francijo, proti koncu 19. stoletja prišlo do načrtnega spodbujanja razvoja nemške umetnosti in predvsem domače in umetne obrti. Pobude za podporo obrtnikom so bile tudi ideološko pogojene. Z vzponom tako imenovanega volkovskega gibanja, enega od izvorov nacistične ideologije in zaostrenega nacionalizma, se je namreč uveljavila vizija 'idealnega' Nemca, ki je pogosto izpostavljala figuro kreativnega obrtnika, enega od glavnih nosilcev srednjeveškega cehovskega sistema, ki je z uveljavitvijo kapitalističnega sistema in z njim povzročenega zaostrenega odnosa med družbenimi razredi postal nekakšen vzor družbeno-gospodarske ureditve.

Poplava cenenega nakita
To so bile predpostavke, ki so vplivale na intenziven razvoj in tehnološki napredek v umetnih obrteh. Predvsem industrije porcelana, stekla, pohištva so se razcvetele; nekaj časa pa je blestela tudi industrija nakita. Ta razcvet pa nikakor ni bil povsod sprejet z navdušenjem. Revija Deutsche Kunst und Dekoration (Nemška umetnost in dekoracija) se je leta 1900 dobesedno 'znesla' nad novo industrijo nakita. V članku z naslovom Moderner deutscher Schmuck (Sodobni nemški nakit) lahko tako preberemo: “Že je postalo jasno, da masovna industrija izkorišča jugendstil, imenovan tudi secesijska usmeritev, in da ima to že pogubne posledice. Trg je preplavila množica za oko nič kaj razveseljujočih naturalističnih in površno stiliziranih proizvodov; prenasičenost ni mogla izostati. Vse to je prizadelo tiste, ki v novem slogu izdelujejo solidne in umetniške predmete.”

Sožitje industrije in umetnosti
Nakit iz Pforzheima pa nam ne pripoveduje le zgodbe o industrijskem in tehnološkem uspehu mladega nemškega cesarstva, ustanovljenega leta 1871; govori nam tudi o prelomih v razumevanju estetike, ki so se odrazili v umetnostnem slogu jugendstil, pri nas poznanim pod imenom secesija. To je bila reformna umetnost, ki je zavrgla ekskluzivnost umetnosti in je poudarila pomen aplikacije industrijskih načinov proizvodnje in s tem povezano možnost novih načinov oblikovanja tradicionalnih in tudi novih, umetnih materialov. Umetnih materialov, ki so morda prinesli veselje manj premožnim Nemcem, ki pa so v poznavalcih umetnosti vzbujali pravi gnus, oziroma kot je že omenjena revija Deutsche Kunst und Dekoration prav z mislijo na manufakturne delavnice v Pforzheimu zapisala leta 1899: Bižuterija je “nakit oropala prave barve in modeliranja in preostalo ni nič drugega kot žice in kamni”.

Slogovno sicer umetnost, tokrat predstavljena prek okoli 180 eksponatov iz muzeja nakita v Pforzheimu (Schmuckmuseum Pforzheim), ni bila tako strogo vpeta v sodobnost in usmerjena v prihodnost. Zanjo so značilni iskanje vzorov v naravi (pogosta je uporaba vijugavih, viticam podobnih oblik, cvetličnih motivov in predelanih podob žuželk) in predelava zgodovinskih slogov, posebno egipčanske umetnosti. Kako zelo posrečena je bila ta sinteza motivov, dokazuje tudi to, da je precej reprodukcij kosov nakita oblikovalcev iz Pforzheima še danes mogoče najti v rednem programu nekaterih specializiranih prodajaln nakita.

Polona Balantič