Slika, ki so jo pred devetimi leti plesnečo našli na podstrešju cerkve San Bartolomeo della Certosa v Genovi in za katero so strokovnjaki sprva domnevali, da gre za kopijo Caravaggia, je vendarle original. Oljna slika, ki meri dva metra v širino in dober meter in pol v višino, se imenuje Kronanje s trnovo krono in je podobna že znanima umetnikovima stvaritvama z enakim naslovom; ena visi v dunajski Nacionalni galeriji, druga pa je razstavljena v toskanskem mestu Prato. Tretja slika je veljala za kopijo vse do restavriranja, ko se je izkazalo, da je avtor dela vendarle tudi tokrat Caravaggio.

Vseh svojih slik ni naslikal sam
Piero Donati, upravnik ligurske regije, svoje prepričanje, da imajo Italijani pred seboj nov original, utemeljuje na Jezusu: "Osrednji figuri, Jezus in mučitelj v zelenem, sta izjemno dovršeni. Drugi dve figuri v ozadju sta precej slabše kakovosti in sta verjetno nastali 30 ali 40 let kasneje." Ker se je ohranilo ogromno različic domnevno Carravagievih del, imajo strokovnjaki že vrsto let težave z ločevanjem zrnja od plev. "Slikarja so zasuvali z naročili in nobenega ni odklonil, pa čeprav ni mogel končati toliko dela, kot si ga je naložil. Zato je imel celo vrsto pomočnikov," razlaga Donati.

Poznavalci predvidevajo, da je umetnik sliko ustvaril leta 1065, ko je živel v Genovi. Tja je pred zakonom prebegnil po nesporazumu z rimskim notarjem. Ni znano, zakaj je slika ostala v Genovi; Caravaggio jo je nemara pozabil, mogoče pa je tudi, da jo je naslikal za tamkajšnjo družino Doria.

Igra senc v življenju in delu
Michelangelo Merisi da Caravaggio, veliki predstavnik baročne umetnosti, je bil znan po divjem življenju, ki so ga določali številni pretepi, leta 1606 pa je bil obtožen uboja rimskega mladeniča. V skrivnostnih okoliščinah je umrl štiri leta pozneje. Največja posebnost njegovega slikarstva je bilo izjemno obvladovanje slikanja svetlobe. Mojstrsko slikanje senc, ploskev, ki jih svetloba neposredno osvetljuje, in predelov, pogled na katere razkrivajo svetlobni žarki, ki padajo prav posebnim kotom, daje Caravaggievim platnom pridih dramatičnosti in skrivnostnosti, obenem pa naslikanim figuram podeli plastičnost.