Deli sta do leta 1999 ležali pod tribuno, na kateri so orgle, v cerkvi sv. Antonija v francoskem mestecu Loches južno od Torusa. Zanimanje zanju pa je izrazil neki kurator, ki je kaj kmalu sprožil nadaljnjo raziskavo. Izkazalo se je, da sta bili sliki Sveti Tomaž polaga prst na Kristusovo rano in Kristusova pot v Emavs last ministra francoskega kralja Henrika IV. grofa Sellesa, Phillippa de Bethuna, strastnega zbiralca umetnin, ki je Caravaggia spoznal v Rimu.
Potrebnih sedem let raziskavKot je povedal nekdanji konservator francoskih muzejev Jose Freches, nakazujejo na takšno atribucijo elementi znanstvenega preverjanja kakor tudi restavratorska dela, ki namigujejo, da gre za dve od štirih slik, ki jih je Philippe de Bethune kupil od Caravaggia. Strokovnjaki so tako Caravaggiovo roko potrdili po sedmih letih intenzivnih raziskav.
Stari motivi, nov pristop
Italijanski slikar Michelangelo Merisi da Caravaggio, ki so mu umetnostni zgodovinarji pripisali sliki iz Lochesa, je živel med letoma 1571 in 1610. Kot so narekovali takratni naročniki, se je slikar posvečal predvsem biblični motiviki, ki pa jo je z izrazitim naturalizmom zaznamoval s korenito novo pozornostjo. Njegov naturalistični pristop potrjuje tudi izbor modelov, ki so jih predstavljali njegovi prijatelji ali pa kar ljudje z ulice. Pogosto je upodabljal nasilne prizore, zato je moral na željo naročnikov dela velikokrat preslikati ali zanje poiskati nove kupce.
Poleti razstavljeni za javnost
Znano različico slike Kristusova pot v Emavs je mogoče občudovati v londonski Narodni galeriji, slika z motivom nejevernega Tomaža, ki je nastala leta 1602, pa visi v Potsdamu. Doslej so slike hranili v Lochesu v dolini reke Loare, kjer jih nameravajo poleti tudi razstaviti za javnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje