Dunaj, Pariz, London, New York - vsa ta mesta skrivajo svoje čare, tako umetnostnozgodovinske spomenike kot čarobne novoletno okrašene ulice in sejme, pa tudi prelepe parke. A veliko ta mesta skrivajo tudi za zidovi. Pa ne le okusnih sahertort v slaščičarnah na Dunaju ali francoskih kuharskih specialitet v pariških restavracijah.

V mestnih muzejih in galerijah zraven osupljivih stalnih zbirk ponujajo tudi privlačne in vedno zanimive posebne razstave, ki pritegnejo pozornost marsikoga. Ne le umetnostnih zgodovinarjev in ostalih, ki se s slikarskimi, fotografskimi in z ostalimi zbirkami srečujejo poklicno. Prestolnice in ostala večja mesta ponujajo dovolj velika umetniška imena, da pritegnejo širok krog ljudi. Vabijo z renesančnimi, baročnimi umetniki, s predstavniki impresionizma, le od vas pa je odvisno, koga boste izbrali.

Kaj ponujajo pariški muzeji?
V pariškem muzeju Louvre, natančneje v Napoleonovi dvorani, že od 22. septembra razstavljajo dela velikega slikarja zgodnjega 19. stoletja Anne-Louisa Girodeta. Obiskovalce razstave najprej pozdravi slika Upor pri Kairu, ki je Girodetovo ključno delo iz cesarskega obdobja. Monografska razstava sledi predvsem umetnikovemu kronološkemu ustvarjanju. Zbirka je postavljena kronološko, ker so s tem hoteli prikazati pomembnost političnih in družbenih dejavnikov, ki so vplivali na umetnikovo ustvarjanje. Razstava bo na ogled do 1. februarja. Po koncu razstave v Parizu se bo ta selila še v Chicago, New York in Montreal. Nastala je v sodelovanju muzeja Louvre in Réunion des Musées Nationauxa z Inštitutom za umetnost iz Chicaga, Metropolitanskim muzejem iz New Yorka, Musée des Beaux-Artsa iz Montreala in Girodetovim muzejem iz Montagrisa.

Muzej Orsay je v sodelovanju z Leopoldovim muzejem z Dunaja pripravil razstavo del najpomembnejših avstrijskih slikarjev s preloma iz 19. v 20. stoletje. Tako so v galeriji Grand-Palaisa med 5. oktobrom in 23. januarjem pripravili razstavo Vienna 1900, kjer so na ogled postavljena dela Gustava Klimta, Egona Schieleja, Kolomana Moserja in Oskarja Kokoschke. Z razstavo njihovih del so želeli prikazati glavne protagoniste dunajske secesije – gibanja, ki ga je skupaj s svojim krogom somišljenikov leta 1897 ustanovil Klimt. Pariz tako prvič na ogled hkrati postavlja dela štirih dunajskih slikarjev. Razstava obiskovalcem ponuja 91 slik in 55 risb, ki so nastale med letoma 1890 in 1918. Glede na motive je razdeljena na tri dele in slikovito prikaže revolucijo v slikarstvu, ki jo prinese dunajska secesija. V vsakem delu razstave so razstavljena dela vseh štirih umetnikov, obiskovalci pa imajo tako sami priložnost primerjati njihova dela.

V Londonu Rubens in Degas
Londonske galerije ljubiteljem umetnosti poleg svojih stalnih zbirk predstavljajo še dela baročnega umetnika Rubensa, ki ga gosti Narodna galerija, ter Degasa, Sickerta in Toulouse-Lautreca, ki so na ogled v galeriji Tate. Narodna galerija je posebno razstavo Rubensovih del odprla 26. oktobra, na ogled pa bo do 15. januarja, tako da si bodo dela velikega nizozemskega slikarja lahko ogledali tudi novoletni obiskovalci Londona. Razstava Rubens: Razvoj mojstra prikazuje njegov vzpon od učenca nepomembnega antwerpenskega umetnika do enega najbolj cenjenih slikarjev svojega časa.

Muzej Tate Britain z razstavo del Degasa, Sickerta in Toulouse-Lautreca odkriva kreativni dialog med britanskimi in francoskimi umetniki poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. V teh letih se namreč začne razvijati moderna umetnost, ki se je osredotočala na človeško telo in življenje v mestu. Razstava, ki so jo odprli 5. oktobra in bo na ogled do 15. januarja, pa se osredotoča predvsem na tri umetnike tistega časa in na njihova najpomembnejša dela. Prikazani so v kontekstu ustvarjanja širšega kroga umetnikov, ki so delovali na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Razstava poskuša ugotoviti, kako so vplivali drug na drugega in kako so njihova dela vplivala na razvoj moderne umetnosti v Londonu in Parizu. Hkrati poskuša ugotoviti, kakšno vlogo so pri tem imeli umetnostni kritiki, razstave drugih umetnikov, zbirateljev slik in mestni utrip tistega časa.

Dunaj vabi z Goyo in impresionisti
V Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju tokrat na posebni razstavi predstavljajo španskega slikarja Francisca Goyo. Razstava Goya - 1746–1828 je prva monografska razstava v Avstriji, ki je posvečena enemu najpomembnejših španskih slikarjev, ki je ustvarjal konec 18. in na začetku 19. stoletja. Razstava je nastala v sodelovanju z muzejem Prado iz Madrida in Mestnim muzejem Berlin. Približno 70 Goyevih slik ter okoli 35 skic, risb in grafik je na Dunaju na ogled od 18. oktobra do 29. januarja. V razstavi so skušali prikazati vse vidike Goyevega umetniškega ustvarjanja, posebno pozornost pa so posvetili prav portretom.

Leopoldov muzej na Dunaju je v sodelovanju z muzejem Orsay pripravil razstavo Impresionisti z muzeja Orsay. Čeprav naslov razstave namiguje, da gre le za impresioniste, se med razstavljenimi slikami najdejo tudi Toulouse-Lautrecove in van Goghove. Razstava, ki je svoja vrata odprla 30. septembra in bo trajala vse do 30. januarja, na ogled ponuja nekatera slavna dela še bolj slavnih umetnikov - Moneta, Maneta, Degasa in Renoirja. Na razstavi so tudi nekatera dela Gustava Caillebotta in Jean-Franšoisa Milleta ter zgodnja dela Maneta, ki prikazujejo prehod od realizma k slikanju, značilnemu za obdobje impresionizma.

Nemčija s španskim pridihom
Med 30. septembrom in 22. januarjem si obiskovalci Berlina in ljubitelji umetnosti v tamkajšnji Novi narodni galeriji lahko ogledajo razstavo Pablo: Zasebni Picasso. Gre za obširno razstavo španskega umetnika, na kateri je razstavljenih več kot 90 slik in skulptur, pa tudi več kot 80 del na papirju. Razstava je nastala ob 20. obletnici Picassovega muzeja v Parizu in skuša prikazati vse vidike njegovega ustvarjanja. Večino razstavljenih del je Picasso skrival pred javnostjo. Po njegovi smrti leta 1973 so ta prešla v last francoske države, potem ko so jih poklonili njegovi dediči. V ta namen so ustanovili Picassov muzej, kjer zdaj razstavljajo dela umetnika, ki je močno vplival na umetnost 20. stoletja.

V muzeju Lenbachhaus v Münchnu pa so pripravili veliko razstavo münchenskega umetnika Franza Marca, največjo retrospektivo Marcovih del od leta 1916. Na razstavi, ki traja med 17. septembrom in 8. januarjem, je na ogled postavljenih 95 slik, 145 del na papirju, več skulptur in eksponatov uporabne umetnosti, med katerimi nekateri še nikoli niso bili predstavljeni širši javnosti. Razstava, ki so jo pripravili na podlagi večletne raziskave Marcovega dela in njegovih razstav, skuša pokazati povezavo med umetnikovim slogovnim razvojem in vplivi njegovih sodobnikov. Med razstavljenimi deli so tudi svetovno znane Marcove upodobitve živali, razstava pa jih skuša prikazati v novi luči, poleg tega pa tudi pokazati, kako je Franz Marc iste motive upodabljal z različnimi tehnikami – na papirju, platnu, karticah in steklu.

Skok čez lužo
Za ljubitelje umetnosti se bo tudi v New Yorku našlo kaj zanimivega. Metropolitanski muzej od 26. oktobra gosti prvo večjo razstavo del Angelica od razstave v Firencah leta 1955. Do 29. januarja si je tako mogoče ogledati okoli 75 slik in risb iz vseh obdobij umetnikovega ustvarjanja, ki je bil aktiven med letoma 1410 in 1455. Razstava poleg že videnega ponuja tudi nekaj novosti, nekaj slik, ki še nikoli niso bile razstavljene v javnosti, in rekonstrukcije nekaterih njegovih oltarskih del, ki so jih prvič sestavili skupaj na kakšni razstavi. Vrhunec so nedavno odkrita dela renesančnega umetnika. Poleg del Angelica so na ogled postavljena tudi dela njegovih naslednikov, ki pričajo o vplivu tega umetnika na umetnost druge polovice 15. stoletja. To je prva razstava, posvečena Angelicu v ZDA, posvečena pa je 550. obletnici umetnikove smrti.

In kaj razstavljajo slovenske galerije?
Če vas pot ne bo zanesla v nobeno večje mesto v tujini, si lahko ogledate tudi katero od trenutnih razstav v Sloveniji, ki jih ponujajo galerije. Med večjimi je razstava Narodne galerije v Ljubljani, ki je na ogled postavila dela Almanacha in ostalih slikarjev druge polovice 17. stoletja na Kranjskem. Na razstavi predstavljajo vsa dela iz slovenskih zbirk, ki so bila v preteklosti povezana z imenom Almanach. Za predstavitev umetnostnega konteksta pa predstavljajo tudi nekaj flamskih in nizozemskih avtorjev. V Moderni galeriji so 2. decembra odprli razstavo del Janeza Bernika, ki je pregled od njegovih najzgodnejših del, ki so nastajala še na akademiji, do najnovejše produkcije letošnjega leta. Predstavljena so različna področja umetnikovega ustvarjanja - risba, slikarstvo, kiparstvo in tapiserija.

Obalne galerije Piran so pripravile kar nekaj razstav, med njimi razstavo del Sergia Gobba, Luciana Kleve in Atilia Radojkoviča. V mariborski umetnostni galeriji pa vse do marca poteka 7. mednarodni trienale Ekologija in umetnost s spremljajočo razstavo Prostori prehoda, s katero se trienale povezuje z mednarodno mrežo Continental Breakfast. Razstava govori o prostorih na zemljevidu Evrope, kjer migracija povzroča vedno večjo ksenofobijo med ljudmi. Osvetlitev, razgaljenje, potenciranje eksistenčne stiske človeka, osamljenega, dezorientiranega v globaliziranem svetu, v katerem so stare ideologije, religije in vrednote izgubile svoj smisel, pomeni za ustvarjalca razmišljati o sebi, svojem iskanju izhoda.