Razstavo so odprli le nekaj dni pred 145. obletnico rojstva arhitekta, ki se je rodil 23. januarja 1872. Postavitev je nastala v sodelovanju z Rokopisnim oddelkom Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je pridobil donacijo Lojzeta Gostiše in ki razkriva do zdaj javnosti neznane izvirne načrte prej omenjenega paviljona in fotografije Plečnikovih obiskov Brionov. Med fotografijami so tudi zadnji arhitektovi portreti, ki so nastali jeseni 1956. Plečnik je umrl 7. januarja 1957.

Prošnja preživelih borcev Slovenije
Gostiša je Plečniku posredoval prošnjo preživelih borcev Slovenije, da bi izdelal načrt za vrtno lopo, ki so jo nameravali pokloniti Josipu Brozu - Titu. Odpeljal ga je tudi na Brione, da si je ogledal lokacijo. Vendar prvi načrt vrtne lope, ki ga je zasnoval Plečnik, ni bil uresničen.

Glede projekta na Brionih je Gostiša med drugim zapisal: "Na Brionih so uglednega gosta prof. arh. Plečnika sprejeli domala protokolarno. Ogledal si je lokacijo, nato pa se je s svojim nekdanjim študentom, arhitektom Vinkom Glanzem, sprehodil med ostalinami na Brionih še ohranjene rimske kulture. Zadnje dni januarja 1955 mi je Plečnik v domači delovni lopi na Karunovi predstavil in izročil načrt vrtne lope, načrt, ki žal ni bil realiziran. V Sloveniji ni bilo ustvarjalca, ki bi udejanjil to avtorjevo hotenje. /…/ Poleti 1956 je bila lopa zgrajena. Na Brione sem ponovno pripeljal Plečnika. Ogledal si je svojo zadnjo v življenju uresničeno mojstrovino."

Uresničitev arhitektovih mladostnih sanj
Damjan Prelovšek, poznavalec Plečnikovega dela, je za STA povedal, da paviljon na Brionih v določenem pogledu pooseblja celotne Plečnikove umetniške ideale. Graditi s kamnom v sredozemskem okolju je bila njegova želja že od študija pri Ottu Wagnerju. Vendar je z Rapalsko pogodbo Slovenija izgubila Kras in dostop do morja, kar je Plečniku onemogočilo, da bi uresničil svoje mladostne sanje.

Načrt je nato izpeljalo podjetje Naravni kamen pod vodstvom Milana Pertota, gradnjo pa je vodil arhitekt Tone Bitenc, dolgoletni Plečnikov asistent. Pri izvedbi projekta so sodelovali kiparji Frančišek Smerdu, Ivan Sajovic ter Marija in Stane Keržič, rezbar Jože Lapuh in slikar France Mihelič, ki je avtor mozaika na obodu lope.

Avtorja razstave Marijan Rupert in Žiga Cerkvenik sta o pomembnosti donacije fotografij Plečnikovega obiska in načrtov paviljona na Brionih zapisala, da je "ohranjena zbirka fotografij Lojzeta Gostiše izvrsten dokument časa, ki na zelo neposreden in celo oseben način prikaže Plečnikov lik in delo v času nove, spremenjene družbene ureditve. /.../ Dr. Lojze Gostiša je v letu 2016 svoj arhiv velikodušno podaril Narodni in univerzitetni knjižnici. Za velike zasluge pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine je prejel tudi Trubarjevo priznanje."

Razstavo bosta pospremili dve vodstvi z avtorjema Rupertom in Cerkvenikom, ki bosta 8. februarja ob 12. uri in 29. marca ob 17. uri. Razstava bo na ogled do 2. aprila.