V prostorih Sklada Helmuta Newtona (1920-2004) v Berlinu je na ogled razstava Polaroidi Helmuta Newtona. Predstavljenih je 300 del, ki ponujajo dober vpogled v ta segment Newtonovega opusa.

Kot piše na spletni strani sklada, daje razstava, ki bo odprta do 20. novembra, vpogled v skicirko enega najvplivnejših fotografov 20. stoletja.

Najbolj vznemirljiva je nepopolnost
Polaroidna tehnologija je v fotografijo prinesla revolucijo. Polaroide so pogosto uporabljali za pripravljalne študije, lahko pa tudi kot samostojen fotografski medij. Helmut Newton je polaroidno tehniko intenzivno uporabljal od 70. let minulega stoletja, še posebej za modno fotografijo.

Kot je povedal v nekem intervjuju, je ta tehnika zadovoljila njegovo nepotrpežljivost, saj je hotel vedno takoj videti, kako bo določena situacija videti na fotografiji. V tem kontekstu je polaroidno fotografijo razumel kot idejno skico, kot sredstvo za preverjanje osvetlitve in kompozicije.

Leta 1992 je Newton objavil knjigo Pola Woman, v kateri so bili objavljeni le njegovi polaroidi. Publikacija mu je bila, kot je sam zatrjeval, zelo pri srcu, čeprav je v javnosti dvignila veliko prahu. Na očitek, da fotografije v knjigi niso popolne, pa je odgovoril, da je prav to tisto, kar je pravzaprav najbolj vznemirljivo - spontanost in hitrost.

Izjemno zanimive so tudi Newtonove opombe, zapisane na robove polaroidov. Včasih se nanašajo na model, naročnika, lokacijo ali datum, ko je fotografija nastala. Opombe so vidne tudi na povečavah, ki so predstavljene na razstavi, piše na spletni strani sklada.

Od begunca do zvezdniškega modnega fotografa
Helmut Newton se je rodil leta 1920 v judovski družini v Berlinu, a je leta 1938 s starši zbežal pred nacizmom, najprej v Azijo, leta 1940 pa je odpotoval v Avstralijo. Po vojni je postal avstralski državljan in si rojstni priimek Neustädter spremenil v Newton.

Leta 1948 se je poročil z igralko June Browne, ki je kasneje postala uspešna fotografinja z umetniškim imenom Alice Springs (po Alice Springsu, mestu sredi Avstralije).

V 50. le Newton odšel v London, kjer je že delal za modno revijo Vogue, nato pa se je preselil v Pariz in se po krajši vrnitvi v Avstralijo ustalil v francoski prestolnici. Ustvaril je prepoznaven slog, zaznamovan z erotičnimi in stiliziranimi prizori, pogosto s sadomazohističnimi in fetišističnimi podtoni. Leta 1970 ga je malce upočasnil srčni napad, a njegova razvpitost je vseeno naraščala, še posebej zaradi serije velikih ženskih aktov, naslovljenih Big Nudes.

Zadnji počitek v Berlinu
Kljub temu, da je bil svetovljan, je Newton v srcu vedno nosil Berlin, kjer je leta 2003 ustanovil muzej fotografije, natančneje Fundacijo Helmuta Newtona. Tam hranijo in javnosti predstavljajo dela Helmuta Newtona in Alice Springs. V omenjenem muzeju so na ogled tudi Newtonove osebne predmete in korespondenca.

Leta 2004 se je Newton z avtom zaletel v zid v bližini losangeleškega hotela Chateau Marmont, kjer je z ženo prebival več let, in kmalu po nesreči v bolnišnici umrl. Bil je upepeljen in počiva poleg Marlene Dietrich na mestnem pokopališču v Berlinu.