Na razstavi bodo predstavili umetnice Suzano Brborović, Špelo Čadež, Oljo Grubić, Dušo Jesih, Simono Semenič, Nado Žgank in Majo Smrekar, kustosinja pa je Mateja Podlesnik.

Ne povsem izkoreninjena diskriminacija žensk
Po lanski skupinski razstavi moške slikarske selekcije s provokativnim naslovom Better doggy style than no style je bila priprava tokratne razstave z žensko selekcijo več kot nujna, med drugim tudi zaradi lanskih polemičnih pomislekov o morebiti še dandanes ne povsem izkoreninjeni diskriminaciji žensk v družbi in posledično v umetnosti in kulturi, so zapisali pri Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

"Doggy stylu" zdaj duhovito vračajo udarec razstavljavke s svojim "pussy stylom", večpomensko zaznamovanim v metaforičnem naslovu razstave, so dodali.

Aktualna vprašanja, tabuji in očutljive teme
Med njimi so avtorice, ki šele vstopajo v polje sodobne vizualne tvornosti in takšne, ki so s konsistentnim pristopom, javnimi nastopi in pomembnimi, tudi mednarodnimi nagradami že odmevno opozorile na svoje delo v slovenskem in mednarodnem prostoru. V svoji umetnosti se v sliki, risbi, fotografiji, animiranem filmu in zvočno-vizualni instalaciji lotevajo aktualnih perečih vprašanj in občutljivih, tabuiziranih tem.

Alieniranost, izguba identitete, intimne stiske
Suzana Brborović tematizira protimigrantsko retoriko v Sloveniji in druge obrambne mehanizme političnega upravljanja prostora, kot je arhitektura protiletalskega topništva med 2. svetovno vojno v Nemčiji. Špela Čadež obravnava alieniranost, izgubo identitete, intimne stiske, alkoholizem in nezainteresiranost sodobne družbe do teh problematik.

Olja Grubić se ukvarja s podiranjem seksualnih tabujev prek risarskih upodobitev golega ženskega telesa in materiala – rastlinskih plodov, aludirajočih na osnovne erotične izkušnje. Stanje družbeno-politične stvarnosti prek geometrijsko abstraktnih reprezentacij ideoloških znakov in Malevičevega ikonografskega narativa obravnava Duša Jesih.

Dihotomija spolnega razlikovanja
Simona Semenič in Nada Žgank se lotevata dihotomije spolnega razlikovanja in stereotipne podrejenosti ženske populacije v razmerju do moških, ki se odraža v njenem slabšem materialnem in socialnem položaju na skoraj vseh ravneh družbenega dogajanja. Maja Smrekar pa raziskuje zastarele in nedozorele nazore o posebnosti človeške vrste in vzvišeni, a povsem trivialni odnos do drugih živih bitij.

Razstava bo na ogled do 9. septembra.