Načelnik oddelka za kulturo na ljubljanski mestni občini Uroš Grilc je na predstavitvi projekta v Mestnem muzeju Ljubljana kot posebnost omenil njegovo celovitost, saj sočasno nastajajo tako njegova arhitekturno-urbanistična kot tudi programska zasnova, obenem pa se išče model upravljanja.

Kreativna industrija aktualna šele zadnjih nekaj let
O kreativnih industrijah je spregovoril Davor Buinjac z oddelka za kulturo na MOL-u, ki je poudaril, da mesto in država s projektom Rog prvič vstopata v tisti del zasebne sfere, ki jo sicer pokrivajo arhitekturni biroji, oglaševalske agencije in drugi. Pojem kreativne industrije je po njegovih besedah sicer znotraj EU-ja aktualen šele zadnjih nekaj let. Vendar se je v tem času že kar nekaj evropskih mest razglasilo za kreativna mesta, pristopi, ki so jih ubrala pri podpiranju kreativnih industrij, pa so različni.

Barbara Jovan z oddelka za urejanje prostora MOL-a pa je dejal, da je v pripravi nov prostorski akt, za katerega pričakujejo, da bo sprejet na marčevski seji mestnega sveta. Akt bo določal, da se ohrani kompleks nekdanje tovarne Rog, v njem pa so predvidene tudi dozidave, odstranitev nekaterih stavb in novogradnje.

Med novogradnjami tudi hotel
V nekdanji tovarni bo urejen Center sodobnih umetnosti, med novogradnjami je predviden hotel na skrajnem severozahodnem vogalu območja Roga in nekaj drugih stavb. Območje bodo urejali po etapah, kako natanko bo obnova potekala, pa bo odvisno od dinamike financiranja, je še povedala Jovanova.

Jerneja Batić z oddelka za kulturo MOL-a pa je omenila, da je mestni svet že sprejel akt o javno zasebnem partnerstvu, pri čemer bodo javni del programa predstavljali razstavni prostori, zasebni pa stanovanja, hotel, poslovni prostori.

Javnemu programu bo namenjenih 8260 kvadratnih metrov površine, od tega bo 1900 kvadratnih metrov zavzelo veliko razstavišče, produkcijskemu centru bo namenjenih 3400 kvadratnih metrov, upravi, depojem in tehnični službi pa 1144 kvadratnih metrov površine, je še povedala Batićeva.

Zasebnega partnerja še iščejo
V investicijskem programu je za celoten komplerks med Trubarjevo cesto, Rozmanovo ulico in Ljubljanico predvidenih 82 milijonov evrov. Za javno-zasebno partnerstvo so se odločili, ker gre za zelo obsežno območje in bo to verjetno omogočilo njegovo najhitrejšo revitalizacijo. Sicer pa bo delež javnih sredstev v projektu 22 odstotkov, zasebnih pa 87.

Zasebnega partnerja na MOL-u še iščejo, izbrali pa ga bodo preko javnega razpisa, ki bo objavljen januarja.

Kultura kot investicija, ne le kot strošek
Predstavitve se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko, ki je pozdravil projekt Centra sodobnih umetnosti Rog. Kot je dejal, na ministrstvu v Rogu vidijo "inkubator kulturnih industrij" in način, da se kultura predstavi kot investicija in ne le kot strošek.

Ali bo prostor tudi za glasbo?
V razpravi, ki je sledila, je predstavnike zdajšnjih uporabnikov kompleksa Rog zanimalo, ali bo po obnovi mogoča tudi vključitev drugih zvrsti umetnosti, denimo glasbe. Grilc je pojasnil, da bo Center sodobnih umetnosti Rog prvenstveno namenjen vizualnim umetnostim, neposredno pa jim na vprašanje ni odgovoril.

Sicer pa je v veljavnem Nacionalnem programu za kulturo že opredeljena potreba po večjem razstavišču za vizualne umetnosti v Ljubljani, temu pa je v strategiji razvoja kulture v 2008-11 sledila tudi ljubljanska mestna občina.