Grad Versailles blizu Pariza je tako zaradi svoje arhitekture kot zaradi čudovitega parka, ki ga obdaja, ena izmed največjih turističnih zanimivosti Francije, letošnje poletje pa bodo obiskovalce navduševala še drevesa italijanskega umetnika Giuseppeja Penoneja.
Kot je zapisal Penone, je vrt dvorca emblematičen prostor, ki povzema zahodno misel o odnosu med človekom in naravo. Po eni strani podčrtuje silo in moč narave, ki minimizira človeško dejavnost, po drugi pa tudi moč človeka, saj zahteva neprestano delo, da se vrt ohranja.
Posameznik se izgublja pred popolnimi odločitvami narave
Grandioznost vrta ustvarja kontrast z dimenzijo osebe, ki se po njem sprehaja in se v njem izgublja kot delec človeškega uma, ki je vzpostavil takšno organizacijo narave v čudovit, urejen vrt. "Moje delo v meni vzbuja podobno misel: objektivno posnemanje mojih del ukinja mojo akcijo kot kiparja in pozornost usmerja na nenavadno bistroumnost rasti narave in na popolne estetske odločitve, ki so v naravi prisotne," je zapisal Penone.
Velikost in eleganca
Orjaška Penonejeva drevesa štrlijo kvišku tako v Kraljevem drevoredu v parku kot v samem dvorcu. "Velikost in eleganca sta pojma, ki utelešata tako Versailles kot delo Penoneja," je dejala vodja ustanove Grad Versailles Catherine Pegard. Do 31. oktobra bo v Versaillesu skupno na ogled 19 skulptur, od tega so tri postavljene znotraj gradu. "Moja dela sledijo viziji Andreja Le Notreja in jo še povzdigujejo," je dejal umetnik. Njegova dela so tudi neke vrste hommage arhitektom francoskega kralja Ludvika XIV..
Orjaška drevesa so lepo sprejeta
Giuseppe Penone, ki je bil z zgodnjimi deli povezan z gibanjem arte povera, je eden najbolj znanih sodobnih umetnikov. Njegove skulpture in instalacije so večinoma narejene iz naravnih materialov, in kjer koli jih postavi, z njimi običajno žanje navdušenje. Leta 2012 je njegovo delo Idee di Pietra obveljalo za eno najbolj priljubljenih del na Documenti v Kasslu. S skulpturami iz naravnih materialov - dreves, ki jih je ponekod dopolnil z zlatom, bronom ali kamni -, je italijanski umetnik v Franciji požel tudi navdušenje obiskovalcev in kolektiva Sauvegarde du chateau de Versailles, ki velja za varuha gradu. To namreč ne drži za vsa umetniška dela, razstavljena v dvorcu Versailles - orjaški rdečkasti pes "kralja kiča" Jeffa Koonsa ali Velike začudene oči Japonca Takašija Murakamija so v prejšnjih letih poskrbele za odmevne škandale.