Risar in grafik Félicien Rops (1833–98), čigar dela so trenutno na ogled tudi v Narodni galeriji, je nanizal veliko umetniških in literarnih projektov, v svojih delih pa se dotikal tem, kot so hudič, življenja na robu družbe, sodobne ženske in mondenega življenja. Foto: Cankarjev dom
Risar in grafik Félicien Rops (1833–98), čigar dela so trenutno na ogled tudi v Narodni galeriji, je nanizal veliko umetniških in literarnih projektov, v svojih delih pa se dotikal tem, kot so hudič, življenja na robu družbe, sodobne ženske in mondenega življenja. Foto: Cankarjev dom

Razstava, ki jo v Cankarjevem domu pripravljajo s Službo za kulturo province Namur ob predsedovanju Belgije Evropski uniji, nosi naslov Skupni znaki po belgijsko - dui in soli likovnih umetnikov/pisateljev. Postavitev predstavlja, kako se pisatelj loti graviranja in slikanja, kako se na slikah množijo povedi ter kako fotografija in računalnik odpirata nova obzorja. Vse to z veliko humorja in norčevanja iz samega sebe, ki prežemata naš vsakdanjik, ne da bi se od njega preveč oddaljila, piše v razstavnem katalogu.

Stik slikarstva in književnosti
V francosko govorečem delu Belgije so bili odnosu med slikarstvom in književnostjo bogati od 1870 prek nadrealizma in Cobre do najnovejših iskanj. Tradicija z besedili obogatenih del je tako praktično neprekinjena in ji sledimo od likovnega sopotnika francoskih in belgijskih simbolistov Félicien Ropsa, ki svoje grafike 'iluminira' z opombami, do virtuoza računalniške grafike Marca Borgersa.
Druga narodna posebnost je ta, da številni slikarji pišejo, če omenimo le Alechinskyja, in številni pisatelji slikajo ali se ukvarjajo z grafiko, na primer Henri Michaux in Max Elskamp. Christian Dotremont celo združuje oba žanra, ko s čopičem riše besedilo svojih logogramov. Na razstavi so razstavljena tudi dela Marcela Havrenna, Jacquesa Lennepa in znamenitega Renéja Magritta.
Avtor razstave je Michel Mineur, ki se ob tej priložnosti tudi mudi v Ljubljani, postavitev pa bo na ogled do 29. avgusta.