V galeriji imajo od 400 do 500 obiskovalcev na dan med tednom in do 700 obiskovalcev na dan ob koncu tedna. "Ljudje, ki si ogledajo razstavo v Giardinih in Arzenalu, se tu ustavijo na poti domov ali med tem, ko namenoma po mestu iščejo paviljone, ki stojijo zunaj osrednjih dveh prizorišč. Po navadi se namenijo na lokacije, kjer je koncentracija paviljonov večja. Drugi zelo dobro poznajo Galerijo A+A in pot do nje," je povedala Fonda.

Galerija A+A ena najdejavnejših točk v Benetkah
Galerijo A+A, ki stoji v bližini mosta pri znani beneški Akademiji v smeri Trga svetega Marka, obkroža okoli 15 nacionalnih paviljonov preostalih držav, ki sodelujejo na 54. beneškem bienalu sodobnih umetnosti. Med bližnjimi je, na primer, črnogorski paviljon, v katerem poleg llije Šoškića in Natalije Vujošević razstavlja samooklicana "stara mama" body arta Marina Abramović, rojena v Beogradu.

Fonda je še povedala, da je bila Bratuševa razstava deležna tudi nekaterih dobrih recenzij, pregled kritik pa bo opravila ob koncu bienala. V reviji The Art Newspaper je bila Galerija A+A omenjena kot ena najdejavnejpih točk v Benetkah. Dejavnost galerije namreč obsega nacionalno predstavitev v času obeh beneških bienalov - umetniškega in arhitekturnega - ter redni program, v sklopu katerega v sodelovanju s slovenskimi kustosi organizirajo razstave in druge predstavitve slovenskih ustvarjalcev.

"Dobri razstavi uspe tudi z nižjimi sredstvi"
Slovenija je za delovanje nacionalnega paviljona v sklopu 54. beneškega bienala namenila 80.000 evrov. Številka se zdi nizka v primerjavi s sredstvi, ki jih za predstavitve porabijo večje države z nacionalnimi paviljoni v beneških Giardinih, na primer Velika Britanija in ZDA. Ti zneski se gibljejo okoli milijona evrov.

Fonda meni, da razpoložljiva sredstva za predstavitev Slovenije na bienalu popolnoma zadostujejo. "Zavedati se je treba, da je delež tega milijona, ki ga, na primer, vloži Velika Britanija, namenjen za promocije, izdajo različnih publikacij, plačilo nočitev pomembnejšim kritikom in tako naprej. Slovenija temu težko konkurira s tako nizkim proračunom, po drugi strani pa je res, da uspe dobri razstavi doseči dobre rezultate tudi z nižjimi sredstvi," je menila.

Bratuševi ogreti kipi
Bratuša je prvi, ki Slovenijo v sklopu beneškega bienala sodobnih umetnosti predstavlja z nadgradnjo projekta, ki je bil deloma že na ogled v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Štirje kipi iz serije Hipokriti so bili lansko jesen razstavljeni v cerkvi nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki. Posebej za bienale je Bratuša izdelal še štiri kipe, ki Hipokrite dopolnjujejo tako, da jih ogrevajo. Kostanjeviški kipi so topli, novi kipi (grelci) pa hladni.

Bratuševi kipi so po besedah komisarke slovenske predstavitve v Benetkah Nadje Zgonik "ujeti v različnih čustvenih stanjih. So fantastične prikazni, oblikovane kiparsko ekstravagantno in s prefinjenim humorjem. Z namigovanjem na ekscentrične pojave iz zahodne katoliške tradicije nam domače prikazujejo kot eksotično." Postavitev spremlja videofilm režiserke Jasne Hribernik, ki je svojevrsten dokumentarec o vsebini in vzdušju razstave v Kostanjevici na Krki.