Na ogled je prostorska postavitev t. i. ready madov, najdenih predmetov, med katerimi bodo kipci in kletke, stripi in risbe, videi in filmi, umetniške knjige in vizualna poezija ter fotografija. Štular jih s svojim avtorskim posegom nadgrajuje in izpostavlja vprašanje statusa umetniškega dela.

Zgodba o ljudeh, odrinjenih na obrobje
Štular skozi svoje pripovedi bodisi postavitve malih plastik bodisi stripe pripoveduje zgodbe o ljudjeh, odrinjenih na obrobje. Glavni junaki njegovih del so marginalci. Tudi njegova mala plastika, ki jo sestavljajo figure, združene z najdenimi predmeti, vzbujajo vprašanja o socialnem položaju, poklicu in življenju njihovih nekdanjih lastnikov. Z ambientalno postavitvijo avtor ustvarja ambient poln življenj - podob, ki s svojo satirično noto dražijo in vzbujajo nelagodje ob pogledu na minljivost, ki jo hote ali nehote skušamo izriniti iz svojih mislih.

Pozabljeni predmeti kot del zgodbe
V opusu Štularjevega ustvarjanja, ki je mnogovrsten, od lutk, kiparskih del, avtorskega stripa, slik, fotografij, eksperimentalnih in animiranih filmov ter del na področju videa in novih medijev lahko izpostavimo skupno točko: avtorjevo iskanje zgodbe v drugačnem vrednotenju pojmov in stvari. Vsak pozabljeni predmet, ki ga je našel, je v očeh Štularja prepoznan kot del zgodbe, v njegovi nekoristnosti pa skuša Štular prepoznati njegov namen in zgodbo, ki jo je nekoč imel.

Nagrada stripu Hitler - Štular
Štular se ukvarja z različnimi vidiki realnosti in tudi njegov strip po mnenju mednarodno priznanega avtorja Aleksandra Zografa predstavlja skrajno nekonvencionalno obliko stripa. Kot stripavtor je razstavljal tako doma kot v tujini, njegova dela pa so bila objavljena v časopisih, revijah in različnih stripovskih publikacijah. Leta 2000 je pri Forumu Ljubljana izdal samostojni album Lustri. Za strip Hitler - Štular je l. 1999 na festivalu Break 21 prejel nagrado. Več nagrad je prejel tudi za svoje kratke animirane oz. eksperimentalne filme na Festivalih neodvisnega filma in videa.