Še posebej v zgodnjih letih NDR-a je bila podoba diktatorja del podobe tamkajšnjih mest - njegovo obličje ogromnih razsežnosti je krasilo pročelja zgradb, postavili so mu številne spomenike, se mu poklanjali s paradami in ga častili z oznakami, kot je "največji genij naše epohe". Razstava Rdeči bog - Stalin in Nemci, ki je na ogled v nekdanjem Stasijevem zaporu, ki je danes muzej oziroma spominsko mesto Hohenschönhausen, želi kritično obravnavati kult osebnosti okoli Stalina.

Med propagando in resničnostjo
Številne izmed razstavljenih predmetov spremljata dve zgodbi - ena pripoveduje, kaj se je razširjalo s propagando, druga pa, kaj se je dejansko zgodilo. Poleg časopisnih izrezkov, knjig in izvornih posnetkov je na ogled tudi okoli pet metrov visok kip Stalina, ki je posebej za to razstavo priletel iz Mongolije. Zgodovinarji so bronasto figuro pred časom odkrili na dvorišču nekega tamkajšnjega podjetnika.

Še v povsem zadnjem trenutku pred odprtjem razstave se njeni ustvarjalci niso mogli dokončno odločiti, ali naj ta figura stoji ali leži na tleh. Na koncu so se odločili za drugo možnost, kar je kustos Andreas Engwert pojasnil z besedami: "Nekaj ljudi se je oglasilo, ki so imeli popolnoma upravičene pomisleke, da bi lahko številni, ki so bili zaprti tukaj, dobili vtis, da smo temu množičnemu morilcu tukaj postavili kip."

Apoteoza sovjetskega voditelja
Kljub njegovim številnim krutim dejanjem se je Stalina častilo v skoraj religiozni maniri, na kar kaže tudi besedna zveza rdeči bog v naslovu razstave. Kult osebnosti okoli Stalina je z današnjega vidika zagotovo težko razumeti, vendar direktor spominskega mesta Hohenschönhausen Hubertus Knabe opominja, da ne gre podcenjevati moči propagande.

"Samo poglejte insceniranje današnjih strankarskih in državnih voditeljev tudi drugod - v mislih imam Turčijo, v mislih imam Putina v Rusiji - z vidika metodologije to ni tako oddaljeno," je opomnil Knabe.

Preobrazba v Stalina med revolucijo
Stalin se je rodil kot Josip Visarijonovič Džugašvili 21. decembra 1879 v kraju Gori v Gruziji. Leta 1894 je stopil v duhovniško šolo pravoslavne cerkve v Tbilisiju, kjer je prvič prišel v stik z marksističnimi spisi. Štiri leta pozneje se je včlanil v Socialdemokratsko delavsko stranko Rusije (SDAPR), zaradi česar so ga pozneje tudi izključili iz šole. Med revolucijo po letu 1905 je prevzel psevdonim Stalin, ki pomeni jekleni.

Pokopan ob kremeljskem obzidju
Med letoma 1922 in 1953 je bil generalni sekretar sovjetske komunistične partije, po smrti Vladimirja Iljiča Lenina leta 1924 pa je zmagal v boju za oblast v takratni Sovjetski zvezi in si zgradil položaj neomejene avtoritete. Umrl je v svoji počitniški hiši oziroma dači blizu Moskve 5. marca 1953. Leta 1961 so Stalinove posmrtne ostanke preselili iz Leninovega mavzoleja in jih pokopali ob kremeljskem obzidju.