Vincent van Gogh se je rodil leta 1853 v Zundertu na Nizozemskem. Pravzaprav se je šele leta 1880 odločil, da bo postal umetnik. Na začetku je slikal temne slike, kot so Jedci krompirja iz leta 1885, leto dni pozneje se je odpravil v Pariz, kjer je proučeval impresioniste. V Parizu se je začel družiti z umetniki, kot so bili Gauguin, Henri de Toulouse-Lautrec, Emile Bernard, Camille Pissarro in John Russell.

Pred popolno predajo lastnemu umetniškemu ustvarjanju je leta 1869 sprva začel delati za mednarodno podjetje za trgovanje z umetninami Goupil & Cie v Haagu, vendar je postopoma izgubil zanimanje za svoje delo in se obrnil k Bibliji. Do leta 1880 je deloval celo kot potujoči pridigar po Belgiji. Na tem mestu velja omeniti, da je bil njegov oče Theodorus protestantski pastor.

Pariški in provansalski čas
Pariz je v njegovo ustvarjanje prinesel svetlejšo barvno lestvico, izrazitejše poteze čopiča, dramatičnost slike pa je postajala vse bolj poudarjena s črnim robljenjem barvnih ploskev. Ker ga je zanimal predvsem portret, modelov pa si ni mogel privoščiti, se je obrnil k lastni podobi. V Parizu je ustvaril vsaj 20 avtoportretov.

Leta 1888 se je naselil v Arlesu v Provansi v t. i. rumeni hiši, kamor je povabil tudi svojega prijatelja Gauguina. Sčasoma je med njima začelo prihajati do osebnih nesoglasij in decembra je van Gogh v enem od svojih napadov Gauguinu grozil z britvijo, s katero si je pozneje odrezal košček ušesa.

Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. V letu, ki ga je preživel v bolnišnici, je ustvaril 150 slik. Čez skoraj natanko leto dni se je iz Saint-Remyja preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza. Julija istega leta se je ustrelil na pšeničnem polju.

Dogajanje ob jubileju
Ob letošnji 125. obletnici slikarjeve smrti so v Belgiji, na Nizozemskem in v Franciji pripravili vrsto dogodkov. Projekt pod vodilom 125 let navdiha je pripravila Evropska van Goghova fundacija, v kateri je povezanih okoli 30 ustanov, ki se posvečajo varovanju in predstavljanju slikarjeve dediščine.

Tako je, denimo, v Muzeju Kröller-Müller v nizozemskem mestecu Otterlo še do 27. septembra na ogled razstava z naslovom Van Gogh & Co, na kateri je poudarek na tradicionalnih žanrih, ki so prevladali ob koncu 19. stoletja. Gre za tihožitja, krajine, mestne prizore in portrete. Ob slikah van Gogha, ki jih je okoli 50, so na ogled tudi dela njegovih sodobnikov iz zbirke muzeja.

Nadalje bodo v Van Goghovem muzeju v Amsterdamu 25. septembra odprli razstavo z naslovom Munch : van Gogh, na kateri bosta umetnika prvič predstavljena skupaj. Za to potezo so se odločili, ker sta tako van Gogh kot Edvard Munch znana po čustveno nabitih slikah in risbah ter osebnih, izvirnih slogih, povezuje pa ju tudi življenje, polno stisk.

V Arlesu v Franciji si je še do konca avgusta mogoče ogledati razstavo Van Goghove risbe - vplivi in inovacije. Na njej je osrednja pozornost posvečena vplivu grafik in risb drugih umetnikov na van Goghovo risbo in grafična dela.

Van Gogh kot kultna ikona
Avtoportreti Vincenta van Gogha so natisnjeni na majicah in kavnih skodelicah, plakati z njegovimi Sončnicami krasijo številne spalnice. O njem je bilo posnetih več filmov in napisanih kar nekaj romanov. Kot je dejal direktor Van Goghovega muzeja v Amsterdamu Axel Rüger, ga slikarjev kultni status ne preseneča. O njem se lahko vsak dan znova prepriča, ko vidi dolge vrste ljudi, ki se vijejo pred muzejem, in med katerimi je veliko mladih.