Foto:
Foto:

Šalamun je na slikah upodobil nebesne pojave, kot jih lahko opazujemo v različnih urah dneva in ob različni intenzivnosti svetlobe. Vsaka slika pa gledalca popelje v čas nastanka. Pri slikanju je avtor pustil prostor tudi za gledalca, da delom sam doda del nebesnega oboka, ki je na slikah navidezen. Slike je za razstavo izbral kustos Miloš Bašin, ki je dela opisal kot slike, ki so pravo nasprotje temnemu modernizmu, ki trenutno vlada pri nas.

Lepota izhaja iz narave
"Svetlost podob pomeni njegovo likovno ustvarjanje kot totalno vživetje v status notranje projekcije podobe, kjer jo opazujemo kot veliko in čisto, a ne estetizirano. Te podobe so notranji pojav, kjer svetloba označuje bivanje in temne površine, njegovo bit tu in zdaj. Opazujemo jih torej kot notranje nebo slikarja ali kot del naslikanega v resnični naravi vidnega nebesnega oboka. Opazovanje realne narave ni zakrito. Izhaja iz nje same," je zapisal Bašin, ki je ustvarjeno na slikah opisal tudi kot lepoto notranjega in zunanjega sveta, kot ga doživlja avtor slik.

Več kot 50 samostojnih razstav
Dela Andraža Šalamuna so bila na ogled že na več kot 50 samostojnih razstavah, v tujini tudi v Madridu, New Yorku, Stuttgartu in Rimu, našteti pa je mogoče tudi številne skupinske razstave, na katerih je Šalamun sodeloval. Za svoje delo je prejel različne nagrade, med katerimi velja izpostaviti nagrado Prešernovega sklada, ki je v njegovo vitrino romala leta 1993.