V dokumentacijskem centru so v treh desetletjih ob stalni razstavi pripravili 40 občasnih razstav ter našteli 13 milijonov obiskovalcev.

Dokumentacijski center Topografija terorja poskuša obiskovalcem prek razstav približati načine delovanja in strukture nacistične oblasti ter njenega uničevalnega aparata.

Leglo nacističnega zla
Med letoma 1933 in 1945 so na tem območju v neposredni bližini Martin-Gropius-Bau delovale osrednje institucije nacionalsocializma - tajna policija, ki je imela tukaj tudi svoje zapore, vodstvo SS, med drugo svetovno vojno pa je bila tu tudi glavna pisarna varnostne službe Tretjega rajha.

Senčne plati svoje zgodovine ne skrivajo
Dokumentacijski center Topografija terorja je bil ustanovljen leta 1987, ob 750-letnici ustanovitve Berlina. Ker je bila v zgradbi Martin-Gropius-Bau načrtovana razstava o Berlinu, ki je zgodovino mesta predstavila z izvirnimi predmeti, se je nekdanji strokovni vodja dokumentacijskega centra Reinhard Rürup odločil na sosednji lokaciji postaviti kontrapunkt "do visokega leska zloščeni sončni strani berlinske zgodovine".

Na 47.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču so tedaj še ležale ruševine palače princa Albrechta, na njem sta bila tudi preizkusna cesta avtošole in gozdič. To območje je ponudilo temelj za razstavo novega tipa, kot jo je ob jubileju, ki so ga oznamovali v sredo, označil sedanji direktor, zgodovinar Andreas Nachama. Postavitev je združevala dokumente, uniforme, značke gestapa ter rekonstrukcijo celic in sob za zasliševanje.

V dokumentacijskem centru so obiskovalce z zgodovino nacionalsocializma sprva seznanjali predvsem s stenskimi tablami v nekdanjih mučilnih sobah v kleti, leta 2010 pa so odprli novo razstavišče.

Prvotni način je bilo treba oklestiti
Leta 1997 so novo razstavišče začeli graditi po načrtih švicarskega arhitekta Petra Zumthorja, ki je bil leta 1993 izbran na arhitekturnem natečaju. A ga zaradi tehničnih težav in previsokih stroškov niso dokončali. Sedanje razstavišče so zgradili po načrtih arhitektke Ursule Wilms in krajinskega arhitekta Heinza Hallmanna.