Kot je na novinarski konferenci povedala kustosinja razstave, ki jo bodo drevi ob 20.00 odprli v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), Bojana Piškur, Baršijevi projekti izhajajo iz umetnikovih premišljevanj o mejnih področjih.

Razstava v MSUM-ju je po njenih besedah prva obsežnejša predstavitev tega umetnika srednje generacije. Umetnikovih del ne bo predstavila po linearnem kronološkem zaporedju, ampak se bo osredotočila na nekaj sklopov, ki jim je v Baršijevem delovanju mogoče slediti vse od 90. let preteklega stoletja dalje. To so arhitektura, sodelovanje, zaznavanje in vednost.

Jože Barši je diplomiral iz arhitekture in kiparstva, njegove prakse pa ni mogoče natančno opredeliti z nobenim izmed teh pojmov. V tem kontekstu je mogoče tudi lažje razumeti njegovo delovanje v umetnosti: od dekonstrukcije kiparskega objekta sredi 90., do obrata k nekakšnim arhitekturnim raziskavam prostora oziroma njihovi razširitvi v prostorsko postavitev, k uporabni, socialni in relacijski vrednosti umetniškega dela do poznejših bolj konceptualnih praks, na primer hoje, zvoka, pogovarjanj, branj in registrov vrednosti, so ob razstavi zapisali v galeriji.

Redni profesor na ALUO-ju
Barši je leta 1997 v organizaciji Moderne galerije predstavljal Slovenijo na beneškem bienalu, dve leti zatem pa je zasnoval Javno stranišče, funkcionalno plastiko, ki je v sklopu prve predstavitve mednarodne zbirke Arteast 2000+ na Metelkovi tudi služila svojemu pravemu namenu. Danes je del zbirke Moderne galerije in je na ogled tudi na razstavi. Pod okriljem Moderne galerije se je predstavil na več skupinskih razstavah.

Leta 1999 je imel v Mali galeriji samostojno razstavo z naslovom Hiša, ki je morda najizraziteje začrtala njegov odnos do sodelovanja v umetnosti kot protipolu ustvarjanja avtonomnih objektov. V zadnjih letih ga zanimajo predvsem pozabljena in spregledana poglavja s področja politične filozofije in umetnosti. Kot redni profesor poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Barši je, kot je povedal, razstavo zasnoval tako, da je namesto postavitve v "beli kocki" odstrl okna galerije, tako je prostor napolnila svetloba. S tem se je v prostoru takoj začelo nekaj dogajati, pa tudi sicer gledalčevo kontemplacijo ob izbranem kosu vedno nekaj zmoti, lahko tudi šolski zvonec ali sirena, je dejal Barši.