Na razstavi z naslovom Izrojena umetnost - zasežena in prodana so v muzeju v Bernu do marca na ogled risbe, litografije in slike, ki so jih nacisti zasegli v različnih muzejih. Ko so izdali ukaz, da je treba dela t. i. izrojene moderne umetnosti (nem. Entartete Kunst) prodati, jih je, najverjetneje po smešno nizkih cenah, ki so obveljale, ko so se nacisti leta 1933 povzpeli na oblast, kupil Gurlitt. Njegovo zbirko je podedoval njegov sin, Cornelius, ki jih je po koncu vojne obdržal ter jih prodajal posamič in diskretno, da ni pritegnil pretirane pozornosti. Dela je imel več desetletij v svojem stanovanju v Münchnu.

Nemški davčni inšpektorji so Gurlittovo zbirko odkrili med pregledom njegovega doma v Münchnu leta 2012, potem ko je carinski inšpekciji na vlaku iz Züricha (pri njem so našli 9.000 evrov neprijavljene gotovine) sledila davčna inšpekcija, saj so ga oblasti začele preiskovati zaradi suma utaje davkov. Kasneje so tudi v Gurlittovem stanovanju v Salzburgu odkrili vrsto umetnin.

Maja 2014 je muzej umetnosti v Bernu dan po Gurlittovi smrti izvedel presenetljivo novico, da je edini dedič približno 1.500 del, med njimi so tudi dela Pabla Picassa, Henrija Matissa in Marca Chagalla. Skupna vrednost umetniških del naj bi presegla milijardo evrov. Muzej je imel pol leta časa, da se odloči, ali dela sprejme.

"Za večino del natančno vemo, kdaj so bila zasežena in v katerem muzeju," pravi direktorica muzeja Bern Art Museum Nina Zimmer. "Vzeli smo le dela, za katera smo 100-odstotno prepričani, da niso bila zaplenjena pri zasebnih lastnikih," je pojasnila in dodala, da za okoli 300 del za zdaj še ni jasno, v čigavi lasti so bila, ko so jih nacisti zasegli. Strokovnjaki njihov izvor še preučujejo. "Umetnost mora po 70 letih znova na dan in javnost se mora znova povezati s temi deli," je še dodala.

V Bonnu bo od petka ločeno na ogled razstava z naslovom Tatvine nacistov in njihove posledice, na kateri bodo prav tako na ogled dela iz Gurlittove zbirke.

Hitler je prepovedal dela vodilnih avantgardnih umetnikov
Na novinarski konferenci ob srednem odprtju razstave je direktorica bernskega muzeja dejala, da dela, ki so jih naredili vodilni avantgardni nemški umetniki v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja - Adolf Hitler jim je prepovedal nadalje ustvarjati -, predstavljajo "vzorčna dela simbolizma, konstruktivizma in objektivizma". Med njimi je 20 del Ernsta Ludwiga Kirchnerja, tudi Ljubezenski prizor (Liebesszene), barvna litografija iz leta 1908, ki prikazuje dve goli ženski, ki se poljubljata. Na ogled so tudi dela Emila Noldeja, Franza Marca in Otta Dixa.

Še pred koncem razstave marca prihodnje leto bo po napovedih Zimmerjeve na ogled tudi delo Paula Cezanna, katerega izvor še ugotavljajo, hkrati pa potekajo tudi pogovori s potomci francoskega umetnika. "Upamo na povratno informacijo, mogoče se bo kdo spomnil, da je že kje videl sliko ali pa se bo spomnil pisma o tem delu. Tudi zato je treba delo pokazati," je še dejala Zimmerjeva.

Le pet del (uradno) zaplenjenih Judom
Januarja 2016 je nemška vlada vzpostavila posebno delovno skupino, katere naloga je bila ugotoviti zgodovino lastništva del. Skupina je odkrila, da so nacisti judovskim lastnikom zaplenili le pet del, kar je izzvalo ogorčenje različnih judovskih skupin. Med petimi deli, za katera sedaj tudi uradno velja, da so jih zaplenili v času nacističnega režima, sta sliki Dva jahača na plaži Maxa Liebermanna in Sedeča ženska Henrija Matissa, pod preostala tri dela pa se podpisujejo francoski impresionistični mojster Camille Pissarro ter nemška umetnika Carl Spitzweg in Adolph Menzel. "Še vedno so muzeji in zbirke, ki ne preiskujejo izvora del. In na žalost arhivi še vedno niso dostopni, kot bi morali biti. Nekatere institucije se raje skrivajo za pravili o varovanju podatkov," je za nemški dnevnik Die Zeit dejal predsednik svetovnega judovskega kongresa Ronald Lauder.