Bernski Kunstmuseum in bonska Bundeskunsthalle sta tako napovedala, da načrtovani postavitvi zagotovo ne bosta izvedljivi pred prihodnjim letom. To so utemeljili z v torek sprejeto odredbo vrhovnega deželnega sodišča v Münchnu, ki želi preučiti, ali je bil Gurlitt pri pisanju svoje oporoke še pri polni zavesti.

Njegova sestrična Uta Werner je namreč pred časom izpodbijala njegovo oporoko, s katero je dela zapustil bernskemu muzeju. Sprva je bilo sicer napovedano, da bo odločitev sodišča o veljavnosti oporoke znana že februarja.

Istočasni razstavi v Švici in Nemčiji
Prej omenjeni kulturni umetnostni instituciji v Bernu in Bonnu sta sprva v aprilu naznanili, da bosta dela iz Gurlittove zbirke istočasno razstavili v zimskih mesecih. "Obe hiši še naprej sledita zastavljenim načrtom in neprekinjeno še naprej delata na tem," so po poročanju DPA-ja sporočili glede časovno zamaknjenih postavitev.

Dve stanovanji, polni dragocenih umetnin
Nemško tožilstvo je v Gurlittovem stanovanju v bavarski prestolnici München marca 2012 odkrilo okoli 1.300 del modernih klasikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Franz Marc, Paul Klee in Max Beckmann. Pozneje so v Gurlittovem drugem stanovanju v Salzburgu v Avstriji odkrili še 200 umetnin. Družina pa je kot skladišče za svojo zajetno zbirko uporabljala še eno hišo v Avstriji, in sicer v Bad Ausseeju.

Številne umetnine naj bi pridobil Corneliusov oče Hildebrand Gurlitt (1895-1956), ki je bil v času nacizma ugleden trgovec z umetninami. Nacisti so mu dovolili prodajo t. i. degenerirane umetnosti, zasežene v muzejih in drugod. Skupna vrednost odkritih umetnin naj bi presegala milijardo evrov.